tag:blogger.com,1999:blog-37852226707747210522024-03-27T10:20:18.686+01:00Historia magistra vitaeBlog z zgodovinsko tematiko s pomenljivim naslovom. Zgodovina nas namreč uči življenja. Bolj ko jo poznamo, več se naučimo iz njenega bogastva in manj napak ponavljamo.Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.comBlogger63125tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-83604904259897650532020-12-28T13:51:00.004+01:002020-12-28T13:51:42.770+01:00Herodov pomor otrok - zgodovinska dejstva<p style="text-align: justify;"><i>Nekatera zgodovinska dejstva o pomoru nedolžnih otrok s strani kralja Heroda nam poda italijanski duhovnik, biblist (strokovnjak za Sveto pismo), arheolog in semitist (strokovnjak za semitske jezike in kulture) Giuseppe Ricciotti (1890-1964) v svojem življenjskem delu Življenje Jezusa Kristusa (La Vita di Gesù). Imel je določene težave zaradi svojih vezi in prijateljstev z nekaterimi modernisti, zlasti z Ernestom Buonaiutijem, vendar je sam bil pravoveren in že takoj polemičen proti modernističnim razlagam Svetega pisma, zlasti tistim Alfreda Loisyja. Nova spoznanja in moetode mu sicer niso bile tuje, kot recimo zgodovinsko-kritična metoda, vendar je bil pri uporabi teh metod zelo pazljiv in konservativen. Umrl je v svojem rojstnem mestu Rimu star skoraj 74 let, sredi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. </i></p><p class="MsoNormal"><o:p></o:p></p><p style="text-align: justify;"></p><div class="separator" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em; text-align: center;"><img border="0" data-original-height="194" data-original-width="259" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBfGCQ41NOwRWfU-zrza2a2ydJrTGLkjXxY0jyE6_d7MS_XDt6rlJr22VwNrSya5RacFeZfmuLlp5PhDxbEOhbN5oIwUVDx2i-5ZWVN_T7cgz-CdptwX8F1gR19fALsUijyN311Ndx6YTj/s0/prenos+%252821%2529.jpg" /></div>Medtem je Herod pričakoval povratek Modrih. Glede na to, da so dnevi minevali, nihče pa se ni prikazal, je najbrž moral podvomiti v to, da njegov načrt ni bil dovolj premeten ...<p></p><p style="text-align: justify;">Ko je negotovost postala gotovost, je Herod našel samega sebe in je v enemu od svojih izbruhov jeze, ki so se navadno zgodili pred njegovimi ukazi pobojev, sprejel tipično herodovsko odločitev - poslal je ukaz o pomoru vseh otrok, mlajših od dveh let, ki so se nahajali v Beth-lehemu in v zaledju, odvisnem od mesta. </p><p style="text-align: justify;">Pri tej določitvi dveh let, je temeljil na tem, kar so mu dejali Modri glede časa prikazanja zvezde, izhajajoč iz tega pa je napravil svoj izračun z velikim obsegom rezultata, da bi bil gotov tega, da mu tokrat otrok ne bi ušel.</p><p style="text-align: justify;">(…)</p><p style="text-align: justify;">Koliko bi lahko bilo žrtev? Če izhajamo iz precej verjetnega podatka, da je torej Beth-lehem s svojim ozemljem tedaj štel kakih 1000 prebivalcev, lahko sklepamo, da se je vsako leto tam rodilo kakih 30 otrok, torej jih je bilo okoli 60 v dveh letih. Ker pa sta spola rojenih nekje izenačena, Herod pa ni imel nobenega razloga, da bi pomoril deklice, je bilo izpostavljenih njegovi krutosti le polovica dojenčkov, torej 30 dečkov. </p><p style="text-align: justify;">Vendar pa je verjetno tudi to število še previsoko, saj je umrljivost otrok na Vzhodu zelo velika, veliko število otrok pa ne pride do starosti dveh let. Tako da je najbrž žrtev bilo od 20 do 25.</p><p style="text-align: justify;">Ta izredno zverinski pokol je nesporne zgodovinske vrednosti in je povsem v skladu z moralnim karakterjem Heroda. Tudi v Rimu pa, četudi bi bil Avgust o dogodku obveščen, kakor nas želi prepričati Makrobij, novica ne bi smela narediti velikega vtisa, saj so tudi v Rimu krožile govorice o podobnem dogodku, ki je zadeval Avgusta samega.</p><p style="text-align: justify;">Svetonij poroča, da se je malo pred Avgustovim rojstvom v Rimu zgodila prerokba, ki so jo interpretirali kot napoved, da se bo rimskemu ljudstvu rodil kralj - Senat, ki so ga sestavljali zagrizeni republikanci, se je tega prestrašil in ukazal, da bi se izognili nesreči monarhije, da se ne sme vzrediti in vzgojiti nobenega dojenčka, ki bi se tisto leto rodil. Kljub temu so tisti senatorji, ki so imeli nosečo ženo nekoliko ublažili svojo republikansko gorečnost ... in so se zavzeli, da se ukaz Senata ne bi udejanjil. </p><p style="text-align: justify;">Seveda se lahko upravičeno dvomi glede zgodovinske resničnosti tega dogodka, vendar pa dejstvo, da je po Rimu krožila ta govorica, ki jo je povzel Svetonij, da razumeti, da četudi bi v Prestolnico prišla novica o pokolu iz Beth-lehema, so jo najbrž sprejeli s posmehom, kot da bi stari vladar ne pobil nič več kot kakih dvajset bolh.</p><p style="text-align: justify;">Zgodovinska resničnost je ta in seveda nihče ni mogel zahtevati, da bi Rimljani bili prizadeti za kakih dvajset umorjenih barbarov bolj kot za stotine svojih lastnih otrok, ki jim je pretila podobna nevarnost. </p><p style="text-align: justify;">Nekaj mesecev (v bistvu le kak mesec, op. A. V.) po pokolu v Beth-lehemu je kronani morilec, ki ga je ukazal, potem ko je bil že nekaj časa le še kup propadajočega mesa, umrl, njegovo osramje pa so požrli črvi (prim.Judovska vojna I, 656 sl.). Vseeno pa se izkaže prava krutost zgodovinskega povračila še bolj kot v njegovi smrti, v njegovem pokopu - ta se je zgodil v Herodiumu, s čigar vrha se je videlo kraj votline, kjer se je rodil njegov rival, katerega se je tako bal, prav tako pa se je videlo kraj, kjer so bili pokopani poklani dojenčki.</p><p style="text-align: justify;">(…)</p><p style="text-align: justify;">Ko danes s pogled usmerimo z vrha Herodiuma, ne vidimo nič drugega kot ruševine in opustošenje smrti. Samo v smeri Beth-lehema se vidi znake življenja.</p><p style="text-align: justify;"><i>Iz pripovedi p. Ricciottija (bil je član in nekaj časa tudi vrovni predstojnik Lateranskih kanonikov) lahko potegnemo vzporednice z današnjim časom glede zaprtosti do življenja, vendar smo pri tem precej bolj podobni Rimljanom kot pa Herodu in njemu podobnim. Rimljani so se namreč v zelo veliki meri posluževali tako številnih vrst kontracepcije, kot tudi prakse splava, ki je dandanes največji vzrok smrti ljudi. Pred časom sem primerjal dve državi, ki sta si bili leta 1950 še kar blizu po prebivalstvu - Slovenijo in Senegal. Prva je imela tistega leta nekje 1,5 milijona prebivalcev, drugi pa nekje 2,5 milijona prebivalcev. Danes ima Slovenija 2 milijona in 100 tisoč prebivalcev (nekaj več), z vse večjim deležem tujcev, ki znižajo državljane na nekje 1 milijon in 940 tisoč prebivalcev (nekaj manj), medtem ko ima Senegal skoraj 17 milijonov prebivalcev (16 milijonov in 744 tisoč, a bo kmalu prišel do 17 milijonov). Samo od uzakonitve splava se naj bi napravilo okoli 700 tisoč dokumentiranih splavov v skoraj sedemdesetih letih. Težava pa seveda ni samo to, ampak kontraceptivna miselnost in zaprtost za življenje, saj bi ob podobni miselnosti, kakršna je v Senegalu lahko v Sloveniji bili pri kakih 10-ih milijonih prebivalcev in ne bi tako trepetali pred vdorom tujcev. Tudi tu imamo kar nekaj zgodovinskih podatkov, ostali pa so izračuni in projekcije, dober zgodovinar pa seveda se sprašuje po tem, kaj bi bilo, če bi bilo oz. če ne bi bilo. Kot je naslov bloga, drži, da je zgodovina učiteljica življenja, vprašanje pa je, če se mi hočemo od nje učiti in česa naučiti. </i></p>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-43789329821505781022019-12-21T23:39:00.000+01:002019-12-21T23:39:41.915+01:00Kako so nas v šoli zafrknili 2<div style="text-align: justify;">
Končno imamo Reformacijo, kjer Luther vendarle raztrga verige dogme in Cerkve, zatem je Protireformacija, ko spet zapademo v mračnjaštvo, razen seveda tistih delov, kjer je reformacija uspela. Zanimivo pa je ugotoviti, kako so se verske vojne vselej odvijale v protestantskih deželah, v katoliških pa je bilo precej mirno. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
O trajanju Srednjega veka nam učbeniki govorijo, da je obdobje trajalo od padca rimskega Imperija</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmctHVhyphenhyphenFVRQl668ErbLxexWPUKQ28h5BLv-JnOK1uWqa54wmoHXSJ0G5CbzUaZRohQwXg244Z3jvMhKti7vwLuuTz_UfaX-G7nIXWiJrSGw-vLpy_VtoveMFljaOe36chGF4wAfGA828B/s1600/srednji-vek-e1497501458871.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" data-original-height="625" data-original-width="938" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmctHVhyphenhyphenFVRQl668ErbLxexWPUKQ28h5BLv-JnOK1uWqa54wmoHXSJ0G5CbzUaZRohQwXg244Z3jvMhKti7vwLuuTz_UfaX-G7nIXWiJrSGw-vLpy_VtoveMFljaOe36chGF4wAfGA828B/s320/srednji-vek-e1497501458871.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
do odkritja Amerike, torej nekaj več kot tisoč let. Kako je vendarle mogoče več kot tisočletno obdobje označiti kot vmesno? Kako dolga smrt! Toda vmes česa? Klasične dobe in renesanse.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Živi so torej bili v času Aten in Rima, potem so za tisoč let umrli, potem pa na prehodu v 16. stoletje spet oživeli. Zaradi tega se v umetnosti spet pojavijo Bakh in Ariadna, Herkul, Apolo in Minerva, torej antično poganstvo - to je "prerojenje". Med dvema poganskima obdobjema, antičnim in renesančnim, je bilo tisočletno obdobje, ki se je imenovalo "Kristjanstvo" (Christianitas), vendar s strani tistih, ki so v tem obdobju živeli...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
Iz tega sledi, da smo bili v krščanskih stoletjih mrtvi, medtem ko smo bili zelo živi v poganskih časih. Ko tako beremo, se zdi zgodovina Evrope en sam poskus tega, da bi se znebila bremena krščanstva. Kar sicer drži, le da zgodovinski učbeniki to predstavljajo kot nekaj pozitivnega, kar je posledica določenega branja zgodovine, ki so ga vpeljali t.i. "svobodomisleci" ali "liberalci", če rečemo s tujko. To pa je seveda ideološko branje, ki so ga potem prevzeli še drugi, ki jih je motilo in jih še moti krščanstvo. Šola je postala obvezna, vendar pa je sčasoma povsod zavladal manihejski način gledanja na zgodovino, kjer so bili na eni strani dobri, na drugi pa zlobni. Sčasoma zadeva ni bila več le liberalna, temveč marsikje tudi marksistična. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa pridemo do tega, kar imamo. Pri nas "rdeče" in "bele", v ZDA pridne Severnjake in grde Južnjake, potem lepega Garibaldija in Napoleona, pa grde nasprotnike itd. Morda kdo kot odrasel, ker ga to veseli, ugotovi, da so stvari morda drugačne, vsi ostali pa bodo ostali pri tem, kar jih je naučila šola, vse skupaj pa bodo še utrdili s pomočjo medijev. Pogosto ostanejo v takšnem stanju tudi učitelji zgodovine, saj so na fakulteti le utrdili tisto, kar so kot mali šolarčki slišali, kar pa so se naučili, to ponavljajo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa ne samo to. Glede na to, da so dosegli diplomo in naj bi torej bili izobraženi, ne bodo nikdar priznali, da so porabili življenje, da bi študirali pravzaprav sporne zadeve, torej takšne, ki se jim lahko postavi tudi nasproti drugačne vidike in dejstva, kakor tudi ne bodo sprejeli tega, da bi spet začeli "z nič", da bi postavili pod vprašaj, da bi kritično pretresli tisto, kar so se naučili. Pogosto se bodo torej spremenili v ostre zagovornike tistih par stvari, ki mislijo, da jih vejo in poznajo. Sistem bo tako šel naprej sam od sebe v neki spirali filozofa Spinoze, po katerem so vsi prepričani, da živimo v najboljšem možnem svetu, kjer je potrebno izboljšave vselej iskati samo znotraj "napredka", ki se je pričel po koncu srednjeveške teme, da bi potem prišči do sijajne sedanjosti oz. krasnega novega sveta, če rečemo s Huxleyem.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mi se seveda v prihodnjih nadaljevanjih ne bomo šli nobenega proti-učbenika, temveč le drugačno interpretacijo zgodovine. Ko bo nekdo zadevo prebral, bo lahko potem šel sam zadeve poglobiti še po kaki drugi plati, res pa je, da se nekaj stvari najde tudi že na tem blogu. </div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-55363930350577189752018-11-10T13:31:00.001+01:002019-12-21T23:02:42.453+01:00Kako so nas v šoli zafrknili 1<div style="text-align: justify;">
Po kar dolgem času nadaljujemo z našimi zgodovinsko-kritičnimi zapisi na tem drugem blogu. Obravnavali bomo, na kratko in elegantno, torej brez preveč letnic ali suhoparnih podatkov, temveč bolj "didaskalično", kot se temu reče. To pomeni, da bomo bolj navrgli par vsebinskih reči, pa bolj poljudno. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhy3CI8UtUPo5lrBepAxrRd0QQlNNz3Vj8SsryMKQmpgzG1rfhHhRwrUmavikIJWa-t0xtaiPvdXR3IaecRKpcMehYnVAk_J_MTzWOxSLT9SFyGbOeTAdrXLtMLrIT5fLMdaIemgwJTxmYT/s1600/Ucbeniki-za-zgodovino--Sodobna-zgodovina--na-maturi--2--3-_59787aeac495c.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="427" data-original-width="640" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhy3CI8UtUPo5lrBepAxrRd0QQlNNz3Vj8SsryMKQmpgzG1rfhHhRwrUmavikIJWa-t0xtaiPvdXR3IaecRKpcMehYnVAk_J_MTzWOxSLT9SFyGbOeTAdrXLtMLrIT5fLMdaIemgwJTxmYT/s320/Ucbeniki-za-zgodovino--Sodobna-zgodovina--na-maturi--2--3-_59787aeac495c.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Ravno danes je srednješolsko dekle bralo iz zgodovinskega učbenika za gimnazije, da bi se nekih stvari naučila. Obvezna šola nam za vsak predmet nudi učbenik ali učbenike, ki so razdeljeni na poglavja, pri zgodovini pa ni nič drugače. Tu gre seveda za lažje podajanje, vendar pa drži tudi, da imajo poglavja tudi svoj naslov, ti naslovi pa niso kar tako, če bi morda kdo tako pomislil, temveč poleg opisa vsebine poglavja, le-to tudi ovrednotijo, kot recimo "srednji vek", "renesansa", "upor"... Tako imamo "srednji vek", ki pomeni neko vmesno obdobje in je že na prvi pogled nepomembno, nakar pride "renesansa", ki pomeni preporod, torej novo rojstvo. Če se ponovno rodimo, pomeni, da smo prej bili mrtvi, a tudi, da smo se, pred to smrtjo, enkrat že rodili, zato se takrat "ponovno rodimo". To pomeni, da je bilo človeštvo v srednjem veku, ki je obdobje pred renesanso, kar lep čas mrtvo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem se nekdo vpraša: "Pa dobro, koliko časa je trajalo kakšno obdobje?" Renesansa le nekaj desetletij, in sicer najbolj o njej govorimo v drugi polovici 15. stoletja, saj od leta 1492 že govorimo o novem veku, seveda večinoma, saj bi se resni zgodovinarji s to razmejitvijo ne strinjali najbolj. Vendar, če govorimo o tem, da so nas zafrknili, ne govorimo preveč resno zgodovinsko, ker bi potem bili dolgočasni. Skratka, nastopi obdobje, ki so mu dali res izvirno ime - "novi vek", ko bi se vsi morali oddahniti od stoletij teme. Glede na to, da je končno prišlo obdobje oddiha, pa je treba povedati, da to nikakor ne pomeni brezdelje, temveč se v tem "novem" obdobju neverjetno pomnožijo vojne in katastrofe - vojne med Francijo in Anglijo, med Francijo in Španijo, med katoliki in protestanti, med vojaškimi najemniki (LandsKnechte) in ostalimi. Imeli smo nasledstvene, odcepitvene vojne, tiste dveh dam in treh cesarjev, štirih papežev in petih vojska. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako, toliko zaenkrat, nadaljujemo prihodnjič! </div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-56108617502903385742015-02-16T10:46:00.001+01:002015-02-16T10:49:03.130+01:00Sillabus bl. Pija IX. – višek mračnjaštva<br />
<div style="text-align: justify;">
Uničevanje mitov o katoliški Cerkvi (6)</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<i><div style="text-align: justify;">
<i>Ko govorimo o zgodovini Cerkve, je treba reči, da je okrog vse polno tistih, ki naj bi jo obvladali, glede na to, koliko o določenih zadevah vedo povedati, težava pa je, da večino krat informacij, ki jih širijo, niso preverili. Potem se pa zadeve navaja in citira, da še drugi prevzamejo to različico zgodovine, čeprav bi se dejstva, če bi jih res preverili, izkazala za precej drugačna. Že na lokalni ravni se denimo zgodi, kakor se je primerilo v mojem domačem kraju, da je nekomu iz preteklosti, v tem primeru domačemu župniku izpred več kot štiristo let, prilepljena neka etiketa, ki se je ne more znebiti zato, ker je nekdo zadeve presojal z današnjimi očali, ne da bi se skušal spustiti v tisti čas, ki je bil v marsičem drugačen od našega časa. Pisanje o zgodovini in zgodovinsko razmišljanje zahtevata pač svoj napor, saj je treba nenehno kopati, da bi prišli čim bliže resnici, pri tem pa je treba marsikdaj tudi boleče posredovati, saj se je potrebno znebiti navlake predsodkov, ki nam je bila obešena. </i></div>
</i><div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgezxWpA5vv1pvRl62IYQ-K15RddUGHlj4Evcv9vaokEXlTYrSKRPkfmWOYp9MaSq9RCq_YBKS1Dkhi1xI19BjMQL9uAz0rLOn7VSwaQiKSBV8U6511s7d95aIytWWn7r9wpCrQkK0VN124/s1600/page1-250px-Sillabo.djvu.jpg" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em; text-align: justify;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgezxWpA5vv1pvRl62IYQ-K15RddUGHlj4Evcv9vaokEXlTYrSKRPkfmWOYp9MaSq9RCq_YBKS1Dkhi1xI19BjMQL9uAz0rLOn7VSwaQiKSBV8U6511s7d95aIytWWn7r9wpCrQkK0VN124/s1600/page1-250px-Sillabo.djvu.jpg" width="181" /></a>Pa ni treba daleč stran, da pridemo do tega površnega zgodovinopisja, saj ga imamo velikokrat kar v lastni hiši, torej v katoliški Cerkvi sami, celo med samimi posvečenimi osebami, pa seveda celo med tistimi, ki imajo naziv zgodovinarjev, celo cerkvenih zgodovinarjev. Če omenimo denimo Sillabus, torej, uradno, “seznam, ki vsebuje poglavitne zmote našega časa” (dokument je bil izdan kot priloga okrožnici bl. Pija IX. Quanta cura), potem že začnejo rdeti lica naših cerkvenih sogovornikov. Še več, iz njihovih ust bomo slišali, kako je bila to ena od napak Cerkve, to pa zato, ker svet pravi, da je ta dokument eden od največjih dokazov cerkvenega mračnjaštva, pravzaprav bodo celo rekli, da je bilo takrat, v drugi polovici 19. stoletja v tem oziru doseženo dno. Toda, se sprašujemo, ali so ti ljudje teh osemdeset trditev sploh prebrali. Pa razumemo vse t.i. “laike”, če tega niso storili, zanima nas, koliko “teologov” (torej tistih, ki so študirali teologijo, ki niso nujno le duhovniki, redovniki in redovnice) je to storilo. Prav zanimivo je, kako smo mnoge obrobne zadeve na teološki fakulteti zelo natančno obravnavali, nismo pa denimo niti malo pregledali tovrstnih zadev. Sam sem si zadevo prebral pri msgr. Lugiju Negriju, aktualnem nadškofu v Ferrari, ki je bil še ne tako dolgo nazaj profesor za osnovno teologijo in zgodovino filozofije na milanski Katoliški univerzi Jezusovega Srca (Università Cattolica del Sacro Cuore), ki je napisal več tovrstnih zgodovinskih knjig, natančneje je bila to knjiga “Lažne obtožbe Cerkvi” (“False accuse alla Chiesa”, Piemme 1997).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če dokument preberemo, lahko vidimo, kako je pravzaprav zelo aktualen. Mi bomo navedli zgolj kak primer, da bi morda koga spodbudili k temu, da bi Sillabus prebral. Tako ali tako ne študiramo družbenega nauka Cerkve, pa bi ga morali, tu se strinjam z Bogdanom Vidmarjem, slednji pa se ne začne šele s papežem Leonom XIII. Četrti paragraf recimo obsoja socializem, komunizem, tajne družbe, biblične družbe in klerikalno-liberalne družbe. Biblične družbe je treba gledati z očmi tistega časa, saj so služile kot orodje takrat še italijanske vlade v Turinu (šele kasneje se je slednja premaknila po Škornju dol – najprej v Firence in potem v Rim), da bi izkoreninila katolicizem, na njegovo mesto pa postavila Nacionalno državno Cerkev. Vedeti moramo, kako je bilo veliko italijanskih voditeljev prav članov “tajnih družb”, torej prostozidarskih lož, ki niso niti pomišljali, da ne bi na pomoč za obračunanje s katoliško Cerkvijo poklicali protestantsko usmerjene vlade, kot recimo Veliko Britanijo in Nemčijo, pa tudi ZDA, da bi reformirana “Cerkev” nadomestila katoliško tudi v Italiji. Toliko, da nekoliko razumemo čas. Zanimivo pa je, kako sta bila socializem in komunizem že tedaj označena za “kugi človeštva” (pestilentiae humanitatis). Danes vemo, da je bila ta označba preroška, v Cerkvi 60-ih, 70-ih in 80-ih let pa so menili drugače, tudi zato so najbrž grdo gledali na omenjeni dokument. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Gremo pa naprej, da vidimo še druge preroške besede. Pod zmoto številka 39 najdemo tole: “Država, ki je začetek in vir vseh pravic, uživa neko svojo pravico, ki je povsem brezmejna”. Koliko krvi bi se ne prelilo, če bi upoštevali tole zmoto, ki je zares zmota. Izognili bi se totalitarizmom in nacionalizmom, ki še danes zbujajo vojne, prav tako pa nas opozarjajo besede bl. Pija IX. na “državo-policaja” današnjih dni, da ne govorimo, kako je vsa ta neomejena oblast vse skupaj pripeljalo do peščice mogočnih, ki so resnično postali “Veliki brat”, kot ga navaja Orwell, pritrjuje pa mu Zygmunt Bauman in še kdo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če pa ni bil dovolj jasno obsojen tam nacionalizem, potem poglejmo še pod številko 64, kjer je rečeno, kako je iz neke ne natančno določene “ljubezni do domovine” dovoljeno prelomiti “vsakršno sveto obljubo”, kakor tudi ne upoštevati večnih zakonov, še več, vse to postane v tem pogledu vrlina. Nacionalizem, je torej jasno obsojen, dovolj pa je namesto “ljubezen do domovine” dati katerokoli ideološko označbo, da pridemo do današnjih bitk – terorizma in ostalih, kjer so dovoljena vsa sredstva. V bistvu so tista sodobna sredstva, ki jim rečemo tudi “mediji”, lahko še veliko bolj učinkovita in škodljiva od pušk in topov. Je bila torej Cerkev “za kačami”? Tu je le še en dokaz njene daljnovidnosti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<i><div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v prilogi Novega glasa "Bodi človek!".</i></div>
</i>
<!-- Blogger automated replacement: "https://images-blogger-opensocial.googleusercontent.com/gadgets/proxy?url=http%3A%2F%2F4.bp.blogspot.com%2F-I-cSht8UR0k%2FVOG8V0ks9bI%2FAAAAAAAADgo%2FkLUUxSroErA%2Fs1600%2Fpage1-250px-Sillabo.djvu.jpg&container=blogger&gadget=a&rewriteMime=image%2F*" with "https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgezxWpA5vv1pvRl62IYQ-K15RddUGHlj4Evcv9vaokEXlTYrSKRPkfmWOYp9MaSq9RCq_YBKS1Dkhi1xI19BjMQL9uAz0rLOn7VSwaQiKSBV8U6511s7d95aIytWWn7r9wpCrQkK0VN124/s1600/page1-250px-Sillabo.djvu.jpg" -->Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-86331121744395611742014-09-07T11:36:00.001+02:002014-09-07T11:36:04.179+02:00Cerkev je kratila pravice ljudstev<div style="text-align: justify;">
<i>Uničevanje mitov o katoliški Cerkvi (5)</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ostajamo še vedno v južnoameriškem in iberskem svetu, da bi ovrgli mit o kratenju pravic zavojevanih ljudstev. Nasprotno, videli bomo lahko, kako se je prav znotraj katoliške Cerkve osnoval nauk o človekovih pravicah. Ko govorimo o južnoameriških ljudstvih, moramo dejati, da so bili Španci, če jih primerjamo z ostalimi kolonialnimi velesilami, celo zelo zaščitniški do t.i. Indijancev. Ko govorimo o ostalih velesilah, mislimo zlasti na Anglijo in Nizozemsko, pa tudi Portugalska in Francija nista imeli takšnih pomislekov v ravnanju z zavojevanimi ljudstvi, kakršne so imeli Španci, glede na to, da njuni odnosi s svetim sedežem niso bili tako tesni, kot so bili španski. Zato so vse te velesile sčasoma opustile odprave v tisti del sveta, ki mu danes pravimo Latinska Amerika. Od tam naprej je zgodba znana, saj so se naštete kolonialne velesile začele posluževati črnskih sužnjev (med drugim so ti mnogo bolje prenašali napore od Indijancev), ki so jim jih prodajali arabski trgovci, kateri so sužnje dobili od poglavarjev zmagovalnih ljudstev. Ni namreč skrivnost, da je bilo po Afriki vse polno spopadov med plemeni, ki se še danes nadaljujejo, kot je lahko jasno vsakomur, ki malo bolj pošteno pogleda na Črni kontinent. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjncVv4SA03hxmU0CiPwGU9LyQ7LoPsRcurphHZoBiC_1fbmuuMFwdtAe8p095zw6u0mxTpcyU3V7d-fQ9zzyMCltszxrLRG68DLQ5OkqBqdaG_NXdehL0VTTtJ8NA2WCRMvQ_TFY4xgHyc/s1600/prenos.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjncVv4SA03hxmU0CiPwGU9LyQ7LoPsRcurphHZoBiC_1fbmuuMFwdtAe8p095zw6u0mxTpcyU3V7d-fQ9zzyMCltszxrLRG68DLQ5OkqBqdaG_NXdehL0VTTtJ8NA2WCRMvQ_TFY4xgHyc/s1600/prenos.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><b>Francisco de Vitoria</b></td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj pa so bili Španci tako zelo zaščitniški do Indiosov? To je posledica študij in razprav, ki so se takoj, ko so odkrili novi svet, začele v okviru španskih univerz, ki so jih tedaj, kot vemo, upravljali cerkveni redovi. Posebej ekstremen je bil, kot smo imeli priložnost ugotoviti, Bartolomé de Las Casas. Zanj so bili Indiosi idilične osebnosti, dobri, plemeniti in miroljubni ljudje, ki jih je označil celo za nezmožne gojiti karšnakoli negativna čustva – žal je bila resničnost seveda povsem drugačna, a tega Las Casas ni hotel videti. Kot vsi ljudje, tudi tisti, ki so jih v Novem svetu srečali Španci, niso bili že po naravi dobri, ampak tudi oni zaznamovani z izvirnim grehom. Že takoj so Španci te ljudi obravnavali zelo enakovredno in se zlasti zavedali, da jih je treba evangelizirati. Ob najmanjšem izgredu kakega konvistadorja ali skupine konkvistadorjev, so ostro ukrepali v korist Indijancev, velikokrat pa je kakemu ekscesu sledila razglasitev kakega zaščitnega zakona, ki pa so ga potem strogo spoštovali, za razliko denimo od Italijanov v današnjem času. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako so recimo že leta 1512 izdali v Burgosu znane “Zakone iz Burgosa”, ki so ščitili indijanska ljudstva. Že kmalu pa je nastala prava, pravcata listina “človekovih pravic”, ki jo je napravil glavni predstavnik pravne šole univerze v Salamanci, dominikanec Francisco de Vitoria (1492-1546), ki je tudi eden od očetov sodobnega mednarodnega prava. Ni zastonj njegov kip tudi pred palačo OZN v New Yorku. V Španiji je kralj Karel V. zaukazal, naj se po poslušanju tez glavnih predstavnikov redov odločijo, katero bodo sprejeli kot najboljšo in najbolj smiselno. Svoje teze so predstavili trije: dominikanec Las Casas, teolog in humanist Juan Ginés de Sepúlveda in omenjeni dominikanski profesor prava de Vitoria. Sepúlveda je v svojem delu Apologia zelo kritiziral Las Casasa, ki pa je imel v Španiji velikansko podporo, tako da so delo slavnega teologa in humanista celo prepovedali. Je pa Sepúlveda pisal na podlagi izkušenj frančiškana Turibija iz Benaventeja, ki je med Indijanci preživel kar trideset let, zato je opozarjal, da Indijanci še zdaleč niso takšni svetniki, temveč je vojna proti njim več kot dopustna, glede na vse, kar so protinaravnega počeli – žrtvovanje ljudi, incest, kanibalizem. Las Casas in Sepúlveda sta govorila pred svetom v Burgosu, s tem, da je drugi govoril skoraj tri ure, medtem ko so Las Casasa, ki razen na otoku Hispanioli, ni bil v novih deželah in ni poznal ne jezika ne navad ljudstev, govoril petdeset ur – poslušati so ga morali pet dni zapored. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Svet v Valladolidu, ki je imel odločilno vlogo, pa se je na koncu še raje odločil za tezo Francisca de Vitorie, ki je bila najbolj modra in uravnovešena od vseh. Govoril je o naravnem pravu, za katero se danes zdi, da se o njem ne sme več govoriti, pa čeprav ga je denimo sv. Janez Pavel II. spet tako čudovito osvetlil. To naravno pravo pa je de Vitoria osvetlil v petnajstih točkah:</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
1. Ljudje se rodijo svobodni;</div>
<div style="text-align: justify;">
2. Po naravnem pravu ni nihče večji od drugih;</div>
<div style="text-align: justify;">
3. Otrok ne pride do bivanja zaradi drugih, temveč zaradi samega sebe;</div>
<div style="text-align: justify;">
4. Bolje se je odpovedati svojemu lastnemu pravu kot pa kršiti pravo drugega;</div>
<div style="text-align: justify;">
5. Zakonita je za človeka zasebna lastnina, vendar pa ni nihče tako zelo lastnik, da ne bi včasih moral z drugimi deliti svojih dobrin. V primeru skrajnih potreb so vse materialne dobrine skupne;</div>
<div style="text-align: justify;">
6. Trajno dementni, ki nimajo in zanje ni upanja, da bodo imeli oblast nad razumom, so pravni subjekti in lahko imajo lastnino;</div>
<div style="text-align: justify;">
7. Obsojenemu na smrt je dovoljeno bežati, ker se svobodo enakovredno primerja z življenjem; 8. Če sodnik, ne ozirajoč se na pravni red, od obtoženca pridobi priznanje s pomočjo mučenja, slednjega ne more obsoditi, ker se tako ne bi obnašal kot sodnik;</div>
<div style="text-align: justify;">
9. Ne sme se dati usmrtiti človeka, ki ni bil legitimno sojen in obsojen;</div>
<div style="text-align: justify;">
10. Vsaka nacija (takrat se ni še govorilo o narodu in državi, op. a.) ima pravico, da samo sebe upravlja in se lahko odloči za katerikoli politični režim, tudi kadar ta ni najboljši;</div>
<div style="text-align: justify;">
11. Vsa oblast vladarja prihaja od nacije (ljudstva), saj je ta izvirno svobodna;</div>
<div style="text-align: justify;">
12. Celoten svet, k ina neki način predstavlja republiko, ima moč, da daje pravične zakone vsemu človeštvu;</div>
<div style="text-align: justify;">
13. Ni dopustna vojna, ki bi naciji prinesla večje zlo od koristi, ki bi se jih preko vojne želelo doseči, karšnikoli že so razlogi in nazivi, zaradi katerih se ima vojno za pravično;</div>
<div style="text-align: justify;">
14. Če podložnik ugotovi nepravičnost vojne, se lahko vojne ne udeleži, tudi proti vladarjevemu pozivu;</div>
<div style="text-align: justify;">
15. Človek človeku ni volk, temveč predvsem človek.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
To je torej listina, ki jo je napravil Francisco de Vitoria. Morda so res nekatere zadeve težje razumljive, glede na arhaičnost, vendar pa zasledimo znotraj naštetega precejšnjo aktualnost. Seveda je na stvari treba gledati čim bolj v okviru tedanjega časa, tudi na konkvistadorje, kakor tudi na križarje, ki so bili vsi prežeti z viteškimi ideali, in se še zdaleč niso podajali na dolgo pot iz materialnih razlogov – teh niti potem ni bilo, a to je morda tema za kdaj drugič. To lepo zadeve pojasni Cervantes, ki se je sam udeležil bitke pri Lepantu. Če se ne potrudimo, da bi se kolikor mogoče preselili v tedanji čas, potem ne delamo nikakršne zgodovinske presoje, temveč preteklost potvarjamo, ker jo sodimo z današnjimi kategorijami. Če bi se šli prave zgodovine, ki je seveda zahtevna stvar, bi se iz nje veliko naučili.</div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-35678035087246927222014-03-31T08:46:00.000+02:002015-02-16T10:29:04.025+01:00Mit o Las Casasu<div style="text-align: justify;">
Pri konkvistadorjih je treba omeniti dominikanca, ki je po imenu vsem tako znan, to pa je Bartolomé de Las Casas, za katerega pa velja le tista mitološka upodobitev, ki ga prikazuje kot edinega resničnega branitelja pravic »Indiosov«, medtem ko naj bi bila, po njegovem prepričanju, povsem zgrešena pristop in metoda konkvistadorjev. Nenazadnje ga je cesar Karel V. celo imenoval za "Branitelja Indijancev", ob tem pa je bil ta dominikanec tudi posvečen v škofa. Ker je toliko (krivično) robantil čez konkvistadorje, je prišlo v nekem času celo do nevarnosti, da bi se Španci umaknili iz Amerike, kar bi pomenilo tudi, da bi ljudstva prepustili starim okrutnim navadam, o katerih smo spregovorili zadnjič, tam pa seveda ne bi bilo nobenega prostora za človekovo dostojanstvo in človekove pravice. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za Las Casasa so bili Indijanci dobri in miroljubni, konkvistadorji pa bojeviti in okrutni. Indijance je<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZpAj93WpRyj_Jy6T_eLeVUBhK0mIraxNNbZB4tygxxF9rn_H8oGGtdNLd0rsYpkbPnqn6SZXhSNYPtesDAzDZdCXSsw404xSEbJIj6z3WUNO-ba2633gxoPYUUuPRTTGGFLABYmlL6wOM/s1600/bartolomeo-de-las-casas.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZpAj93WpRyj_Jy6T_eLeVUBhK0mIraxNNbZB4tygxxF9rn_H8oGGtdNLd0rsYpkbPnqn6SZXhSNYPtesDAzDZdCXSsw404xSEbJIj6z3WUNO-ba2633gxoPYUUuPRTTGGFLABYmlL6wOM/s1600/bartolomeo-de-las-casas.jpg" height="320" width="278" /></a></div>
želel seveda evangelizirati, a s pomočjo edino orožja Božje besede. Na dvoru so mu dovolili, da gre tako na evangelizacijsko misijo, ki jo je tudi organiziral, a se je sam v zadnem trenutku ni udeležil – ne vemo, zakaj. Ta misija je bila totalen polom – bodisi so bili ubiti misijonarji bodisi so Indijanci uničili in požgali redke evangelizirane vasi. Španski kralj je tako poslal kazensko odpravo, ki pa ji ni bilo potrebno posredovati, saj so uporni Indijanci takoj prosili za premirje, ker so se ustrašili španskih vojakov. Od tistega trenutka naprej, se je evangelizacija silovito razplamtela, in sicer mirno, tudi zato, ker so ljudstva videla, kakšna je razlika med življenjem v misijonih, za razliko od tistega prej, ko so bili na milost in nemilost prepuščeni poglavarjem in vračem svojih plemen. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Las Casas je svoje temeljno delo, »Kratko poročilo o uničenju Indij« (»Brevisima relacion de la destruccion de las Indias”) napisal, ko je bil star že več kot 78 let. V njem je silovito pretiraval s številkami, saj naj bi konkvistadorji v dveh letih pobili kar 20 milijonov ljudi (nacisti so v 20. Stoletju porabili veliko več časa, da so pobili precej manj ljudi, z vso tehnologijo, ki so jo premogli). Tudi sicer je pretiraval, ko je govoril, da so Indijance konkvistadorji vlekli s seboj, da bi jih dali v hrano psom. Las Casas je trdil, da so bili Indijanci dobri »po naravi«, torej je izključeval izvirni greh. Poleg tega se mu ni zdela prav nič sporna praksa žrtvovanja ljudi, saj naj bi to bil le drugačen način čaščenja Boga. Seveda ta dominikanec v teh krajih osebno sploh nikdar ni bil (najdlje je prišel do otoka Hispaniole), vendar je bil varovanec cesarja Karla V., ki ga je poslušal, navkljub temu, da so ga misijonarju iz Novega sveta, ki so se na lastne oči prepričali, kako je v resnici, prosili, naj Las Casasa ne posluša. Ker je bil pod posebno zaščito cesarja, se z njim tudi ni ukvarjala španska Inkvizicija, čeprav bi imela precej materiala za to.</div>
<br />
<i>Objavljeno v prilogi Novega glasa "<a href="http://www.noviglas.eu/mit-o-las-casasu">Bodi človek!</a>"</i>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-38920668079054829842013-10-25T20:28:00.002+02:002013-10-25T20:28:46.584+02:00Konkvistadorji<div style="text-align: justify;">
<i>Podiranje mitov o katoliški Cerkvi (3)</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Ker je ta številka priloge namenjena vzgoji, velja kakšno besedo reči o tem tudi glede zgodovine. V šoli je namreč prav zgodovina zelo pomemben predmet, pa čeprav se mnogi s tem ne strinjajo in ne bodo strinjali. Vendar je treba gledati s pravilne razdalje in ugotoviti, kako je ravno zgodovina tista, ki “oblikuje” ali, če rečemo s tujko, “formira”, kar pa naj bi ravno bila naloga vzgoje. Zgodovina je torej tista, ki oblikuje, zlasti miselnost in mnenje učencev, seveda je zraven vključena tudi prazgodovina, ki je strogo darvinovska, ostali t. i. humanistični predmeti se potem nanjo naslanjajo. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Tu res ni pomembno, komu je všeč in komu ne zgodovina, ker so pač določene zadeve, ki se zasidrajo v možganih ob nenehnem ponavljanju, na tej podlagi pa učenci rastejo, ostalo pa naredi osebni ponos. Zato je belgijski mislec in humanist lahko upravičeno zatrdil za katoličane: “Paralizirali so vas v mazohistični samokritiki, da bi onesposobili v vas kritiko do tistega, kar je prevzelo vaše mesto”. Kar je namreč prevzelo mesto t. i. Kristjanstva (Cristianitas), je vsa novoveška krama, ki ji najbrž kraljuje prav francoska revolucija, ki pa ni nastala kar čez noč. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwhXsRaXgNVAwt7lE_Z40i1nBzvaR4ZXnrFbzCR77znPoeixmQyQhbWt_vYMHhs7ofpNnYDHdFTS1CJB-yzHDX0WSx7OICrOPmr0KZ_xafHLOhrF4MOo8CG2Gu7Gz7atnbPrjJYSQ9GNru/s1600/856cortez.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwhXsRaXgNVAwt7lE_Z40i1nBzvaR4ZXnrFbzCR77znPoeixmQyQhbWt_vYMHhs7ofpNnYDHdFTS1CJB-yzHDX0WSx7OICrOPmr0KZ_xafHLOhrF4MOo8CG2Gu7Gz7atnbPrjJYSQ9GNru/s320/856cortez.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Najbrž ni treba posebej poudarjati, da na učiteljska in profesorska mesta ne pridejo vselej najbolj sposobni, temveč so zadeve zelo pristranske. Sam sem hodil eno leto na italijanščino, kjer so nas Primorce obravnavali drugače, ker smo si po njihovem domišljali, da že znamo. Na izpitu smo mi morali dajati npr. lastne primere, medtem ko so Kranjci samo zdrdrali tisto, kar so se “napiflali” na pamet, in naredili izpit z desetico! Podoben primer daje neki italijanski zgodovinar, pisec in publicist navaja svoj primer. Upal je in čakal na akademsko kariero, ki pa zanj nikdar ni prišla. Vse, kar je opravljal na fakulteti, je bilo mesto enega od mnogih asistentov. Nekega dne je pri spraševanju asistiral docentu zgodovine ZDA, ki je ob koncu izpita neki gospodični, ki se je očitno lepo na pamet naučila vse odgovore, zastavil še eno poljubno vprašanje, na katerega je gospodična zdrdrala na pamet natančno takšen odgovor, kakršen je bil v knjigi. Prišla je do besedne zveze “Ameriški kongres”, nato jo je omenjeni asistent vprašal, ali sploh ve, kaj naj bi to bilo? Seveda je ostala gospodična popolnoma tiho, zagato pa je rešil rektor katedre, ki je dejal, da ni pomembno, če ne ve, zato, naj kar nadaljuje. Kakor bi pritisnil gumb, pa je obetavna zgodovinarka nadaljevala od tam, kjer se je ustavila. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Kot sem že dejal, je bil položaj na italijanščini na las podoben, saj so se sošolke iz ljubljanskega okoliša in notranjosti Slovenije stvari dobesedno “nadudlale” na pamet, za jezik pa niso imele nikakršnega smisla, kot se je izkazalo, če si le malo naobrnil vprašanje. Tista gospodična pa je seveda dobila pohvalno oceno, kar seveda še zdaleč ni slabo, četudi ni odlično, zagotovo pa ta ocena ni odražala dejanskega znanja tistega dekleta. Toda, ne vedeti, kaj je to “Kongres”, če si vprašan zgodovino ZDA, je kakor ne vedeti, kaj je to parlament, če si vprašan “državljansko vzgojo”. Rektor katedre je začudenemu asistentu povedal, da je takšno oceno študentki dal, ker predmet še ni bil tako uveljavljen in obiskovan v tistem času. Jasno torej, da je bilo treba predmet narediti všečen študentom, da bi lahko zboru fakultete pokazali, kako zelo zaželen je tisti predmet, da bi tako iz “izbirnega” postal “obvezni” predmet. S tem bi seveda tudi omogočili nekaj dodatnih “stolčkov” za ujčkanje profesorjev in asistentov. Takšne gospodične potem grejo in učijo zgodovino v šoli, potem pa pridejo iz teh šol celo versko zelo dejavni in angažirani kristjani, ki nimajo pojma o zgodovini nasploh, kaj šele o cerkveni in krščanski zgodovini, katere del je tudi to, o čemer bomo tokrat spregovorili – konkvistadorji.</i></div>
<div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kako lepo bi bilo, če bi enkrat že res začeli razvijati v učencih in dijakih tisti kritični čut, ki ga najdemo v vseh učnih programih, češ da naj bi ga otroci in mladostniki v šoli razvijali. Tako bi iskali in se spraševali tudi o drugi plati zgodbe tudi glede konkvistadorjev, tistih Špancev torej, ki so kolonizirali ameriško celino (ne pozabimo, da so bila njihova tudi določena ozemlja današnjih ZDA, kot recimo Kalifornija in Florida, op. a.). Bilo jih je le nekaj tisoč, “potrebovali pa so delovno silo, da bi lahko preživeli” (M. Tangheroni). Nobenega interesa po izvajanju genocida niso imeli, za razliko od drugih nešpanskih kolonizatorjev, ki so delovali v Severni Ameriki: “Severnoameriška kolonizacija je zadeva velikega števila ljudi, ti pa niso potrebovali drugih ljudi, temveč zemljo, kjer ne bi bilo ljudi”. Kot se lahko sami prepričamo, je domorodcev v ZDA ostalo le za peščico, medtem ko v Južni Ameriki celo nekateri državni voditelji izhajajo iz vrst domorodcev. Takšen pomp ob izvolitvi črnega predsednika ZDA, če pa gremo, denimo, na karneval v Riu, vidimo takšno rasno mešanico, da je kar veselje. Kot nam pravi deklaracija ZN iz leta 1948, je genocid dejanje, ki ga kdo stori “z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil določeno narodno, etnično, rasno ali religiozno skupino”. Zanimivo, kako da te označbe nikdar ne uporabljajo za pobite skupine kristjanov, kot bi lahko, recimo, zatrdili za Kopte v Egiptu, takoj pa se uporabi za pobite muslimane v Srebrenici – res prava vzajemnost, ni kaj. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Konkvistadorji niso izvedli nobenega genocida, ker niti ne bi mogli, četudi bi želeli. Zloglasni Cortés (celo Neil Young je napisal znano skladbo “Cortez the Killer”, ki je ena od rokovskih klasik) je imel 508 mož, 16 konjev, 14 primitivnih topov (govorimo o 16. stoletju, op. a.) in kakih dvajset arkebuz, primitivnega strelnega orožja. Pizarro je šel v Peru s 180 možmi. Genocid so Španci našli tam, kamor so prišli, saj so Azteki in Inki bogovom žrtvovali ljudi. Vsako pomlad so se šli t. i. “cvetoče vojne”, kjer so zajeli po cela sosednja plemena, ki so jih potem žrtvovali bogovom. Ta plemena so se z veseljem pridružila Špancem, da bi se krvava zgodba vendarle končala. Zakaj so ta ljudstva žrtvovala zajete ljudi? Da bi “hranila sonce”, ki bi sicer, po njihovem verskem prepričanju, ugasnilo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ta žrtvovanja pa niso bila ne redka ne majhnega obsega – iz dokumentov namreč izvemo, kako so ob odprtju nekega novega templja v Tenochtitlánu žrtvovali, reci in piši, 80.000 ljudi. Lobanje pobitih so vstavili v tla stavb, kri pobitih pa so uporabljali za barvanje ometov in v kulinarične namene. Celo samega Kolumba so pripadniki ljudstva Arawak opozorili, naj pazi na Karibce, krvoločneže in ljudožerce. Vidimo torej, kako “dobri divjak” nikdar ni obstajal, četudi so Rousseau in tovariši trdili ravno nasprotno – da je človek dober po naravi, vzgoja pa, da ga zgolj in samo pokvari. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Gotovo, da so tudi med Španci obstajale izjeme in da je bilo med njimi kar nekaj pogoltnih in častihlepnih posameznikov, ki so želeli na hitro obogateti in zasužnjiti domorodce, vendar pa so se misijonarji, španska kraljevina in Cerkev vselej bojevali proti njim in jih tudi premagali. Premagali so tudi vse tiste, ki so, navdihujoč se pri Aristotelu, trdili, da je sužnjelastništvo nekaj “naravnega”. Tako imenovane “človekove pravice” so se rodile prav pri Špancih doma, ko so odkrili in posredovali ostalim Evropejcem, da obstajajo doslej nevidena ljudstva in rase. Pravi genocid nad domorodci so pravzaprav naredile bolezni, recimo ošpice in črne koze, ki so jih Evropejci prinesli s seboj, za katere pa ubogi “Indios” niso imeli protiteles. Konkvistadorji so se po večini poročili z domorodkami, tudi zato, ker so jim misijonarji dihali za vrat. Pod varstvom Cerkve pa je zrastla nova civilizacija, kjer se je, po evangeljskih besedah, uspešno združilo staro in novo.</div>
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v prilogi Novega glasa "<a href="http://www.noviglas.eu/konkvistadorji">Bodi človek!</a>"</i></div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-62555949388588562722013-10-04T13:21:00.000+02:002013-10-04T13:21:48.457+02:00Talar in koretelj<div style="text-align: justify;">
<i>Vsebina in pomen bogoslužnih oblačil (5)</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tokrat se bomo zaustavili ob oblačilih, ki jih ne vidimo več tako pogosto, saj se jih, žal, v glavnem opušča. Imajo pa sicer v bogoslužju svoje mesto in sporočilo, kakor bomo videli. Govorimo o talarju in koretlju, katerima se bo prihodnjič pridružil še pluvial ali večernični plašč. Prvega se je postopoma opustilo po 2. Vatikanskem cerkvenem zboru, posledično pa se je torej opustilo tudi zlasti uporabo koretlja, ki spada ravno na talar, saj je tujka za koretelj prav superpelicej ali superpelicij, kar pomeni, da se ga nadene nad plašč, s čimer je mišljen prav talar. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmUer939DPviUuhJ0R-7HkNBiCSZr9VEOEqSK4VYz98KwZ0E05z4dkx3B2rqT3tiK89yIv1-iiGDrgObEfFJ00HyYR-78rn9XAOYqBCuR_drZCTEG-Sd6mpsit9JYe4_UrXpSVZHKCm_xy/s1600/image-1.jpeg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmUer939DPviUuhJ0R-7HkNBiCSZr9VEOEqSK4VYz98KwZ0E05z4dkx3B2rqT3tiK89yIv1-iiGDrgObEfFJ00HyYR-78rn9XAOYqBCuR_drZCTEG-Sd6mpsit9JYe4_UrXpSVZHKCm_xy/s320/image-1.jpeg" width="152" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Za slednjega najbrž še vedno vemo, kako naj bi izgledal, saj gre za dolgo črno haljo, ki sega od gležnjev do praktično brade, zapne pa se ga z gumbi. Če talar nosi kak cerkveni dostojanstvenik, ima še obrobe ustrezne barve, poznamo pa tudi še korno obliko škofovskega in kardinalskega talarja – prvi je povsem vijolične, drugi povsem rdeče barve. Papež ima talar bele barve, to pa velja že kakih tisoč let, nasprotno od zmotnega in zgodovinsko nepodkrepljenega prepričanja nekaterih, da naj bi belo barvo papeškega talarja vpeljal sv. Pij V., ki je bil sicer dominikanec in bi naj po zgledu dominikanske bele redovne obleke vpeljal belo barvo papeškega talarja. V toplejših krajih imajo sicer tudi duhovniki, škofje in kardinali lahko bel talar z gumbi in obrobami ustrezne barve – najbrž si zlahka predstavljamo, zakaj. Naj povem, da je v naših krajih talar predstavjal bolj tisto posebno oblačilo, ki ga je duhovnik nosil v cerkvi, pri pogrebih blagoslovih in podobnih rečeh, tako da bi ga lahko na neki način označili kot bogoslužno oblačilo, čeprav sam po sebi to seveda ni, ampak je to samo skupaj še z drugimi. V vsakdanjem življenju so duhovniki navadno pri nas nosili lepo gvant in srajco s kolarjem, ki pa je bil nekdaj viden v celoti, okoli in okoli vratu. Naši duhovniki so tako nosili t.i. “curtus” v vsakdanjem življenju, sicer pa talar, praktično vedno pa so talar nosili duhovniki v Italiji. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Gre sicer za zelo staro oblačilo, saj so ga katoliški duhovniki nosili že od 4. ali 5. stoletja naprej, gledovalo pa se je po oblačilu hebrejskih duhovnikom, ki jim je prav tako oblačilo segalo do peta, zato tudi ime talar, saj “tallus” pomeni peta po latinsko. Gre torej za oblačilo, ki je dolga leta bilo lastno klerikom, torej tistim, ki so bili duhovniki in škofje, ali pa so bili na poti, da to postanejo – nekoč je nekdo postal klerik z obredom tonzure, ko so semeniščniku obredno odrezali šop las vrh glave. Danes duhovnika le stežka ločimo od ostalih, saj smo večinoma oblečeni kakor ostali, kvečjemu ima kdo kak križ ali kaj podobnega, da bi se vsaj malo dalo sklepati na njegovo duhovniško službo. Clergyman (črn gvant in črna ali železno siva srajca s kolarjem), ki naj bi ga po 2. vatikanskem cerkvenem zboru nosili duhovniki namesto talarja, se kvečjemu nosi ob nedeljah in praznikih, pa še to ne. Če se kdo od duhovnikov slučajno odloči, da bo naokrog hodil vsaj v t.i. “kolar-srajci”, je lahko deležen zanimivih opazk, pa ne s strani vernikov ali drugih ljudi, da se razumemo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Koretelj nima tako dolge zgodovine kot talar, ampak ga prvič zasledimo v Rimu nekje v 12. Stoletju, zdi pa se, da gre za nekakšno različico albe, le da je to oblačilo krajše, saj sega nekje do kolen. Najprej je to postalo oblačilo t.i. “nižjih redov”, torej tistih, ki še niso bili duhovniki, so pa bili na tej poti. Nižjih redov sedaj ni več v redni cerkveni praksi, obstajajo le še v izredni. Sčasoma je koretelj vrh talarja postal “korna obleka”, kar pomeni, da je služil za podeljevanje ostalih zakramentov in drugo, kar ni bilo vezano na sveto evharistijo, in sicer od 14. stoletja naprej. Enako se to oblačilo pojmuje še danes. Koretelj je sicer lahko, po zgledu albe, precej navaden ali tudi bogato okrašen.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v tedniku <a href="http://www.noviglas.eu/">Novi glas</a>.</i></div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com141tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-67411168435147900072013-09-26T12:43:00.002+02:002013-09-26T12:43:56.710+02:00Mašni plašč<div style="text-align: justify;">
<i>Vsebina in pomen bogoslužnih oblačil (4) </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najprej se je treba pri tem najbolj vidnem in prepoznavnem bogoslužnem oblačilu zaustaviti ob imenu. Mašni plašč je zelo posrečeno slovensko poimenovanje za to oblačilo, saj pove, da je to tipično oblačilo, ki se ga uporablja za obhajanje mašne daritve. To oblačilo je, kakor nam povedo navodila, obvezno ali lastno pri tej daritvi in se ga lahko opusti samo v izrednih primerih, kakršen je recimo maša v naravi, ki sama tudi predstavlja izredni primer. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg5s1OWFu1EUfOqlR24ATSf-tJYn0AXsK_Xup-WKNfnBwDjwpdu789hI7dmIyaneHb8kgPERmz8fwNjnyBchsIDm1V6Zy30vMLtTJHa_xF2KI8VggDasRt8IcOfgrKqVSbg_RO0jGS0E2I0/s1600/Chasuble.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="226" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg5s1OWFu1EUfOqlR24ATSf-tJYn0AXsK_Xup-WKNfnBwDjwpdu789hI7dmIyaneHb8kgPERmz8fwNjnyBchsIDm1V6Zy30vMLtTJHa_xF2KI8VggDasRt8IcOfgrKqVSbg_RO0jGS0E2I0/s320/Chasuble.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Najpogostejša tujka, ki se jo uporablja za poimenovanje, je “kazula”, ki seveda izhaja iz latinščine, pomeni pa majhno hišo, saj je to v antiki bilo zelo splošno razširjeno zgornje oblačilo, ki je ščitilo pred mrazom. Mašni plašč vselej pomeni to, da si duhovnik “obleče Kristusa”, saj v njegovi osebi (“in persona Christi capitis”) daruje sveto mašno daritev, Očetu prijetno žrtev v odpuščanje naših grehov in v spravo z njim. Posebej pomenljivo bogoslužno in simbolično dejanje je tedaj, ko novoposvečenega duhovnika prvič oblečejo v mašni plašč in tako sporočajo, da je odslej Gospodov. V Italiji sicer ločujejo, tudi v poimenovanju, med dvema vrstama mašnih plaščev – eden je kazula, drugemu pravijo “pianeta” (v ženskem spolu, ker sicer to pomeni planet). Pianeta naj bi bil tisti plašč, ki ga pri nas označujemo za “baročnega”, ki je torej manjši od kazule in ne pokriva rok mašnika, a je to poimenovanje precej umetnega nastanka, saj gre za sinonim. Dve različni besedi se je začelo uporabljati zlasti po 2. vatikanskem cerkvenem zboru, da bi razlikovali med plaščem, ki ima bolj antično in srednjeveško obliko – kazula, ter plaščem, ki naj bi bil zlasti posttridentinski (kot se rado in pogosto zgodi, je najlažje zadevo posplošiti, vendar ta sodba ne vzdrži resne zgodovinske presoje), in se ga je uporabljalo vse do koncilske bogoslužne reforme, od tedaj naprej pa številne, tudi zelo dragocene, tovrstne plašče najdemo v ropotarnicah cerkva in župnišč, namesto njih pa se raje uporablja zelo cenene kazule, velikokrat narejene v brk vsem navodilom, saj so iz umetnih materialov, če pa so že iz naravnih, potem so vsekakor to zelo cenene zadeve. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V zgodovini so se za poimenovanje mašnega plašča uporabljali trije latinski izrazi: Casula, pianeta in poenula ali paenula. Za zadnjega sem še pred kratkim ugotovil, kako ga določeni duhovniki, ki se sicer imajo za dobre poznavalce liturgije (sam zase si nikakor ne bi upal niti približno trditi česa podobnega, lahko pa rečem, da se trudim, da bi čim bolj prodrl v to čudovito skrivnost, da bi lahko bil tudi na tem področju še boljši Gospodov služabnik) tega tretjega izraza sploh ne poznajo. Poleg naštetih izrazov sicer v zgodovini zasledimo še “phelonium”, “amphibalus” in “insula”. Za kazulo smo že nekaj povedali, pa dodajmo, da v latinščini lahko pomeni “koliba” ali “kritina”, vsekakor pa vsebuje pomen “pokrivanja”, “kritja” in “varovanja”. Prej omenjena “paenula” izhaja iz grščine in pomeni krožni plašč-pelerino, ki je lahko odprt spredaj ali tudi ne in ima lahko tudi kapuco za glavo – to je danes najpogostejša oblika, ki se je sicer v času nekako izgubila, potem pa so jo spet prinesli na plano ob koncu 19. in v prvi polovici 20. Stoletja, kot bomo videli. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEghWUuoN23LKnP1HJF24gLlKLWRK7GgPCyArpy1p9Vmv6Rb-8T2euMjm0OZVBZZPhZ_oiJw7HVMbUzno61acGarEATxUvBQeCSc5kO5ktOkUtyJ8l6T-AMQIgsQIyySnqF3oYCyhLsdlbqg/s1600/935361_472641466148013_21980119_n.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEghWUuoN23LKnP1HJF24gLlKLWRK7GgPCyArpy1p9Vmv6Rb-8T2euMjm0OZVBZZPhZ_oiJw7HVMbUzno61acGarEATxUvBQeCSc5kO5ktOkUtyJ8l6T-AMQIgsQIyySnqF3oYCyhLsdlbqg/s320/935361_472641466148013_21980119_n.jpg" width="219" /></a>Izraz “pianeta” izhaja iz besedne zveze “casula planeta”, ki je v latinščini označevala oblačilo za potovanje, saj “planetes” v grščini pomeni tisto, kar kroži naokrog. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa preidimo sedaj na simbologijo tega najpomembnejšega bogoslužnega oblačila. Zelo razširjeno pojmovanje je, da je to emblem krščanske ljubezni (Raban Maver in Hugo od Svetega Viktorja). S tem se strinja tudi Inocenc III., ki pa dodaja še, kako označuje vesoljnost Cerkve, Durand pa dodaja, da je to Kristusovo oblačilo – to se lepo sklada s tistim, kar smo dejali prej. Vse od 12. Stoletja naprej pomeni kazula tudi oblačilo nedolžnosti. Ko si jo enkrat duhovnik nadene, predstavlja tudi prijetno Kristusovo breme, njegov križ ali v evangeliju omenjeni “jarem”, ki je prijeten. Prav iz tega razloga je duhovnik, ki se tega jarma otepa, nevreden obhajanja Kristuove skrivnosti, torej obhajanja mašne daritve. Že smo enkrat dejali, da je, kakor bi takšnemu duhovniku Kristus dejal: “Kako, eno uro nisi mogel vztrajati z mano?” (prim. Mt 26,40). Najmočnejši pomen je seveda evharistična združitev Kristusa z ljudmi, bratska Agápe, skrivnostna ljubezenska vez, ki jo je vzpostavil s svojo daritvijo na križu. Prav iz tega razloga, da bi pokazali, kako topel je Kristusov objem, so vselej uporabljali najmehkejše blago za izdelavo, volno, še zlasti pa svilo, ki se je potem izključno uveljavila kot najprimernejše blago in so vsa druga sploh prepovedali. Seveda so že kmalu začeli mašne plašče bogato krasiti, da bi poudarili pomen tistega, kar se v njih obhaja. Najpomembnejši simbol, ki se je uveljavil, je bil simbol križa, ki je še danes ključnega pomena, saj ponazori, kaj se vrši po rokah tistega, ki nosi mašni plašč. Seveda je duhovnik, ki nosi mašni plašč, podoba skrivnostne združitve med ženinom Kristusom in nevesto Cerkvijo, kakor nam lepo razloži Valencijan. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Glede oblike plašča, bi se lahko na dolgo razpisali, lahko pa rečemo, da se je najhitrejši oblikovni razvoj zgodil prav v Italiji in še zlasti v Rimu, drugod so se vselej ohranile – vsaj delno – oblike »paenule«, zlasti to lahko trdimo za severne evropske dežele. Pravzaprav so plašče zmanjševali že od začetka drugega tisočletja, da bi olajšali duhovnikom gibanje rok, tako da so plašči počasi postali nekako sestavljeni iz dveh površin, trebušne in hrbtne, od katerih je bila seveda hrbtna, ki je bila ljudem vidna, čedalje bolj bogato okrašena in opremljena. Ta oblika se je seveda ohranila vse do t.i. »historicizma«, ko so začeli nekritično prevzemati prastare oblike na vseh področjih, seveda tudi v izdelovanju plaščev. Kot smo rekli zadnjič, se na »prastaro« v Cerkvi nekateri sklicujejo tudi po 2. vatikanskem cerkvenem zboru, prav zato se je še kako popustilo tudi v materialih izdelave. Včasih je bila zapovedana svila, ostali materiali dopuščeni za okras, danes se dovoljuje tudi volno, kot material, ki so ga uporabljali v antiki, dovoljeno pa je uporabljati tudi druge materiale, če so slednji »dostojni in dovolj dolgo obstojni«. Mnogim je to razlog, da mašujejo v plaščih, ki bi jih lahko označili kot »šumeče trenirke«, ki smo jih včasih hodili kupovat v Italijo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v goriškem tedniku <a href="http://www.noviglas.eu/">Novi glas</a>.</i></div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-72756117931472840872013-07-05T11:11:00.001+02:002013-07-05T11:11:47.779+02:00Pomen amikta ali oglavnice<i>Simbolika in teološko sporočilo (3)</i><br />
<div>
<div style="text-align: justify;">
Bogoslužni kos oblačila, o katerem bomo spregovorili tokrat, se uporablja vse redkeje, saj so sedaj albe narejene tako, da se prilegajo vratu in se uporaba amikta zdi nepotrebna. A tudi nova navodila pravijo, da je to oblačilo treba uporabljati zato, da se pokrije vsakdanja obleka, pa četudi bi to bila t. i. “kolar” srajca ali clergyman, saj naj bi to pravzaprav bila duhovnikova vsakdanja obleka - a o tem morda še kdaj spregovorimo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEOhfVT62M3V5gGvmwgokUSugDumUU8m3_4vCjB_1LlxjXnFDgZ8g4deBva8X9RJUUBpe-_voFOZExmv9cQYsDJfQFjkPejpinruwd2ygBt7vZXu8nXdoASR7fl3c0dVSkmfXL8jtcXJcG/s800/837amikt.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="238" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEOhfVT62M3V5gGvmwgokUSugDumUU8m3_4vCjB_1LlxjXnFDgZ8g4deBva8X9RJUUBpe-_voFOZExmv9cQYsDJfQFjkPejpinruwd2ygBt7vZXu8nXdoASR7fl3c0dVSkmfXL8jtcXJcG/s320/837amikt.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Amikt izhaja iz glagola “amicire”, “postaviti nad”. Navadno je to pravokotni ali kvadratni kos blaga, z všitim križem, iz katerega ob koncih izhajata dve vrvici. Glede na to, da se ga zaveže, so kot osnovno simbologijo večkrat pojmovali nujnost duhovnika, da brzda svoj jezik oz. da štedi z besedami. Duhovnika naj bi tako, kot je spominjal Amalarij iz Metza, spodbujal k molčečnosti, saj: “Amictus est castigatio vocis” (“Amikt je brzdanje glasu”). </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Osnovna simbologija je Božje varstvo proti zlim silam, šlem, ki ga omenja apostol Pavel, kakor se tudi glasi molitev ob nadevanju amikta po izrednem (“tridentinskem”) mašnem obredu: “Nadeni mi, Gospod, na glavo šlem rešenja, da bi se lahko zoperstavil hudičevim napadom”. Prav zato se to oblačilo najprej za nekaj časa položi vrh glave, poljubi všiti križ, potem pa spusti prek vratu na rame in šele nato pričvrsti okrog vratu ter prekriža na prsih. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V stoletjih so se kopičile še druge simbologije, ki pa so bile nekako bolj vsiljene. Rupert iz Deutza je v tem oblačilu videl Kristusa, ki si obleče človeško naravo na svojo Božjo, Honorij pa je videl v dejstvu, da si ga pritrdimo okrog vratu, upanje na večno življenje, a se zdi, da so želeli pri bolj ali manj “funkcionalnem” kosu oblačila nekako “forsirati” simbolični pomen, ki bi se skladal s tistim, ki ga imajo druga oblačila, katerih izvor je imel veliko bolj duhovno podlago. Najbolj verjetno je, da ta kos oblačila izhaja iz rimskega “amictusa”, ki je pokrival glavo rimskih duhovnikov ob daritvah bogovom, ali pa iz “sudariuma”, ki so ga uporabljali pri vsakdanjem delu za brisanje potu. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Danes amikt ne predstavlja več pravega liturgičnega oblačila, temveč le še neko dopolnilo k albi, če ta ne pokriva povsem spodnje obleke. A zadnjih petdeset let je pač tako, da so se pokopale tradicionalne razlage in uporaba, namesto tega pa se gremo v Cerkvi neko liturgično arheologijo. Pomeni, da se odrečemo staremu, namesto tega pa vzamemo prastaro, a navadno po novodobnih trendih.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<i>Objavljeno v <a href="http://www.noviglas.eu/simbolika-in-teolosko-sporocilo-3">Novem glasu</a>.</i></div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-50593534834637697952013-06-19T10:58:00.002+02:002013-07-05T11:05:02.914+02:00Kaj se skriva za bogoslužnimi oblačili in predmeti? (2)<div style="text-align: justify;">
<i>Simbolika in teološko sporočilo (2)</i><br />
<br />
Zadnjič smo spregovorili nekoliko na splošno o bogoslužnih oblačilih in predmetih ter kakšen smisel ima pisati o tem, posamič pa smo obravnavali tudi dve bogoslužni oblačili, in sicer albo in štolo. Tokrat nadaljujemo še z nekaj oblačili. Vsako od teh ima svoje izročilo in svoj pomen, kakor tudi simboliko, saj predstavlja določene vrednote in vrline, po katerih naj bi se upodabljal tisti, ki ta oblačila nosi na sebi. Zaradi omejenega prostora seveda ne bomo mogli povedati kdove koliko, vseeno pa bo dovolj za pokušino. Seveda so zadeve podkrepljene z ustrezno literaturo, da ne bo pomote.<br />
<br />
<b>Cingulum</b><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjg4xOa0xZA55R6xlgBRmgI8LlMnQJX1RzPxXWiyiQXpVvfIfNEzIS95tyDidIxpLVkPjq8tjxm5wE3kF0LeKtZvxG3hDTUhKBouVjW3f_rFfADw52I61LToj3kruhAkPK95KRD8G9X1cvS/s1600/836cingulum.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="256" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjg4xOa0xZA55R6xlgBRmgI8LlMnQJX1RzPxXWiyiQXpVvfIfNEzIS95tyDidIxpLVkPjq8tjxm5wE3kF0LeKtZvxG3hDTUhKBouVjW3f_rFfADw52I61LToj3kruhAkPK95KRD8G9X1cvS/s320/836cingulum.jpg" width="320" /></a></div>
To je pas, ki se uporablja za opasovanje in pričvrstitev albe, da se v pasu prilega telesu in je morda etruščanskega izvora. Gre pravzaprav, v večini primerov, za neke vrste dragoceno vrv, ki ima na vsakem od obeh koncev cof, iz katerega visijo okrasne nitke, sicer pa je lahko tudi kake 3 cm širok pas iz blaga. Cingulum je danes večinoma bele barve, je pa sicer v uporabi tudi v ostalih bogoslužnih barvah. Uporabljali so ga v vsakdanjem življenju Rimljani, zato so ga tudi prevzeli že v antični Cerkvi. Simboliziral naj bi ohranjanje razumnosti, sicer pa je to najprimernejši simbol za označevanje potrebne zdržnosti duhovnika. Poglejmo nekoliko prvi možni pomen, saj nas že Kristus sam opozarja ne le na primerno obnašanje, temveč toliko bolj k vrlemu mišljenju, zato je treba v prvi vrsti paziti na ohranjanje čistih misli, zatorej cingulum postane veliko več od le fizičnega orodja, kakor so ga, žal začeli pojmovati v pokoncilski Cerkvi in je to razvidno tudi iz najnovejših navodil, kolikor je to bolj “mentalni” pripomoček. Uporaba cinguluma tako duhovnika opominja na to, kako mora stalno skrbeti za “čistost srca”, da bi takšno potem bilo tudi njegovo življenje. Kot smo rekli, danes mnogi cingulum označujejo kot nepotreben pripomoček, ker naj bi bil njegov pomen zgolj simbolične narave, a se je treba še kako jasno zavedati, kako je človek ne samo simbolično bitje, in torej simboli nanj še kako vplivajo, ampak se je treba zavedati tudi tega, kako je človek vizualno bitje in kako zelo vpliva nanj vse tisto, kar vidi in kako vse to ponotranjimo. Najbrž ni treba posebej opozarjati na to, kako se nam zdijo že na prvi pogled kar malo čudni in ne preveč “trezni” (v smislu presoje) tisti duhovniki, ki si svoje albe ne opasajo in jim le-ta vihra naokrog kot bi imeli oblečen kak žakelj. Pas je namreč imel svoj simbolni pomen že v zelo starih časih, ko tako ali tako niso poznali obleke, ki bi se prilegala telesu. Govorimo o Sumercih, Egipčanih, potem pa seveda tudi o Grkih in Rimljanih. Simbolični pomen varovanja je seveda pas imel bolj pri ženskah, medtem ko je bil pri moških pomen bolj praktičen, vsekakor pa je spadalo k “bontonu”, da je nekdo imel opasano obleko, sicer so ga imeli za “vulgarneža”. V krščanskem svetu je ena od prvih religioznih uporab pasu omenjena v benediktinskem redovnem pravilu, po katerem naj si pasu ne bi menihi odstranili niti takrat, ko gredo spat. V skladu s kasnejšim razvojem oblačil, je tudi cingulum pridobival na dragocenosti, ki je bila morda včasih zares pretirana. Danes bi kazalo najti neko uravnoteženost med dragocenostjo in preprostostjo, vsekakor pa ne gre cinguluma opuščati.</div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
<i> Objavljeno v <a href="http://www.noviglas.eu/kaj-se-skriva-za-bogosluznimi-oblacili-in-predmeti/2">Novem glasu</a>.</i> </div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-91344254371839193982013-06-16T12:52:00.002+02:002013-06-16T12:55:52.052+02:00Kaj se skriva za bogoslužnimi oblačili in predmeti?<div style="text-align: justify;">
<i>Simbolika in teološko sporočilo (1)</i></div>
<i><div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Sklenil sem cikel o bogoslužnih oblačilih in predmetih objaviti na zgodovinskem blogu, ker je vsebina pravzaprav zgodovinska, a prav v smislu imena bloga, da še vedno deluje tudi na naše življenje danes in nas uči. V sporočilu in simboliki oblačil in predmetov, ki jih pri bogoslužju uporabljamo, se skriva bogati zaklad Cerkve, ki mu rečemo z lepo slovensko besedo izročilo, s tujko pa tradicija. </i></div>
</i><div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiE0MMz75ty11KYjn01Awp-eW2DX0tCbjSl50Igb5Zm0vFF-KQs1Vb40C_8pRdzKdef_QspI6pl4iNJdjO5SpXHGdPa7ixpK9M31pDuerZmXAcZUO7Hh6X0GiSaYJa-FpBiVcj6zYtz1S86/s1600/834duhovnik.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="221" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiE0MMz75ty11KYjn01Awp-eW2DX0tCbjSl50Igb5Zm0vFF-KQs1Vb40C_8pRdzKdef_QspI6pl4iNJdjO5SpXHGdPa7ixpK9M31pDuerZmXAcZUO7Hh6X0GiSaYJa-FpBiVcj6zYtz1S86/s320/834duhovnik.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Pred časom sva se z našim urednikom nekoliko zaustavila ob bogoslužnih oblačilih, ki jih je imel oblečena sveti oče Frančišek, in ugotovila, kako niti sami kristjani ne vemo ali ne vemo več, kaj se skriva za njimi. Pogosto se sprašujemo, zakaj sploh je treba imeti oblečene te reči, saj naj ne bi imele nekega smisla. O tem, da imajo bogoslužna oblačila svoj smisel in svojo bogato vsebino, smo v Novem glasu že pisali, zlasti gre tu za mašna oblačila, ampak naj bo – repetita iuvant, zato bomo neke zadeve ponovili, spet druge bodo nove. Prepričani smo namreč, da nam poglobitev pomena bogoslužja pomaga tudi pri poglobitvi vere. Ljudje smo vizualna bitja in zato nam stvari, ki jih vidimo, govorijo, pa čeprav se večkrat tega niti ne zavedamo. Dejali smo že, kako duhovnik “postane nova stvar”, ko si obleče bogoslužna oblačila, saj si z njimi simbolično obleče Kristusa, njegove lastnosti, njegove vrline – vsak kos oblačila namreč nosi svoj pomen. To je poudaril tudi znani italijanski psihiater Vittorino Andreoli, ki se ima sicer za agnostika, a se mu zdi duhovniški lik tako markantna družbena figura, da mu je posvetil celo študijo, ki jo je objavljal v dnevniku Avvenire, potem pa tudi v knjigi Preti (Duhovniki). Oblačila so se razvila postopoma, potem ko so ugotovili, da je za sveta opravila treba obleči nekaj drugega, saj vsakdanja oblačila za to niso bila ustrezna, so bila premalo. Ko se namreč duhovnik obleče v ta oblačila, le-ta ne samo izražajo dostojanstva službe, ki jo opravlja, in svetosti samih opravil, ampak tudi slavijo Boga samega, kakor nam lepo pove že, recimo, Stara zaveza: “Ko je oblekel praznično oblačilo in si nadel razkošno okrasje in se vzpenjal k svetemu oltarju, je odseval sijaj na dvor svetišča” (Sir 50,11). Tako vidimo, kako so bogoslužna oblačila vidna znamenja, ki želijo posredovati in sporočiti tako pomen bogoslužnih dejanj kot tudi službo, ki jo opravlja tisti, ki določena oblačila nosi. Je pa pomembno, da so oblačila dostojna in dragocena, saj slavimo Boga Očeta in njegovega Sina, ki v občestvu Svetega Duha ne samo živi, ampak tudi, kakor slišimo pri maši, kraljuje. Poudarjata se Božje gospostvo in vladarstvo. Zato so veliki svetniki vselej poudarjali načelo: “Za Boga le najboljše”. Omenili smo že, kako je to poudarjal tudi sv. Frančišek Asiški, zelo znan zagovornik tega načela pa je sv. Janez Vianney, ki je sicer živel zelo skromno in ubožno, za bogoslužje pa vselej uporabljal le najdragocenejše predmete in oblačila. Kakor se pogosto izkaže, namreč pauperizem v bogoslužju, ki bi ga tu lahko prevedli kot cenenost, pomeni cenenost tudi v življenju. Zelo bi tu veljalo tudi poudariti ohranjanje, ki nas lahko obvaruje pred tem, da bi morali vselej posegati samo po novem, staro pa zavreči. Veliko župnij ima namreč dragoceno posodje in oblačila iz preteklosti, kar pa je pogosto vse prepuščeno zobu časa v korist novega, ki navadno še zdaleč nima niti približno enake vrednosti kot tisto oblačilo ali posoda, ki smo jo dali na podstrešje ali v ropotarnico. Na tem področju smo zelo popustili, tako da najdemo zadeve, ki so zlasti zelo siromašne v materialih, pa čeprav navodila jasno pravijo, da je poudarek ravno v obliki in materialih svetih oblačil, pa tudi posodja. Gotovo, kdo lahko stavi bogat ornat na svoja oblačila tudi zato, da poudarja samega sebe, a mislim, da ljudje to znajo prepoznati. Ne bi pa smeli niti podcenjevati ljudskega smisla za lepo, čeprav si številni domišljajo, kako bodo vsem sami povedali, kaj je lepo in kaj ne. No, naj bo dovolj tega in pojdimo na posamezna oblačila.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<b><div style="text-align: justify;">
<b>Alba</b></div>
</b><div style="text-align: justify;">
Alba je dolgo belo oblačilo, ki se nosi nad vsakdanjo obleko. Izhaja iz bele tunike, ki so jo ljudje navadno nosili že v rimskem imperiju, pa tudi kasneje skozi srednji vek, prav tam se je tudi prijelo ime “alba”, ki poudarja prav belino tega oblačila (albus je latinsko bel). Bela je barva vstalih in izvoljenih (Raz 7,13), zato lahko tudi albo označimo za “krstno oblačilo”. Je tudi barva angelskih oblačil in oblačil tistih, ki so pred Božjim obličjem (Mt 28,2-3). Alba je tako prvo oblačilo, ki so ga uporabljali za bogoslužje in je tudi skupno vsem služabnikom, posvečenim in neposvečenim, ki opravljajo določeno službo. Vsakdo, ki zato opravlja določeno službo v prezbiteriju, bi zato lahko bil tudi temu primerno oblečen v krstno oblačilo, kar ponekod tudi prakticirajo – mi za zdaj lahko samo predlagamo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<b><div style="text-align: justify;">
<b>Štola</b></div>
</b><div style="text-align: justify;">
Beseda izhaja iz gške besede stolé, ki označuje vrhnje oblačilo (ki so ga nosili v antiki višji sloji), označuje pa dolg trak, narejen iz istega materiala kot mašni plašči. Barva štole je različna, pač glede na bogoslužni čas ali tudi glede na opravilo, za katero služi. Štola je pravzaprav znamenje službenega duhovništva, saj jo nosijo v Cerkvi le posvečeni možje, diakoni, mašniki in škofje, a na različen način. Mašniki in škofje si jo namreč nadenemo okrog vratu, tako da oba konca padata spredaj, kjer si štolo lahko tudi prekrižamo, diakoni pa si štolo nadenejo poševno, tako da jo položijo na levo ramo in si konca pričvrstijo ob desnem boku. Štola je obvezna, ne glede na vse in se je ne sme opustiti, ker bi to pomenilo, da opuščamo svoje duhovništvo. Označuje tudi izvoljenost, stopnjo dostojanstva in odgovornosti, ki ga nekdo opravlja, zato nas mora k temu tudi določeni kos oblačila opozarjati, v smislu, da bomo za to tudi dajali odgovor. Sami lahko tako povežete, kaj pomeni opuščanje tega oblačila. Štola naj bi praviloma na sredini imela križ, ki naj bi ga Božji služabnik poljubil, da bi se vsaj malo zavedal službe, ki jo opravlja, pa tudi pokazal pripravljenost upodabljati se po Kristusovem križu. Žal so ti križi s številnih sodobnih štol izginili. Sicer pa se zdi, da je sedanja oblika štole postopoma izšla iz t. i. “orariuma”, traku, ki so ga imeli v antiki okrog vratu govorniki, da bi si brisali pot z obraza in slino z ustnic. Prihodnjič nadaljujemo še z ostalimi oblačili, zatem pa pridejo na vrsto tudi liturgični predmeti. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<i><div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v <a href="http://www.noviglas.eu/kaj-se-skriva-za-bogosluznimi-oblacili-in-predmeti">Novem glasu</a>.</i></div>
</i>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-84511662582358073702013-04-13T09:26:00.001+02:002013-04-13T09:28:27.140+02:00Med virtualnim in pravim sv. Frančiškom Asiškim<i style="text-align: justify;"><i>Zgodovinska podoba Ubožca</i></i><br />
<i>
</i>
<div style="text-align: justify;">
<br />
Ob tem, ko so začeli po medijih, “njihovih” in “naših”, razglabljati o sv. Frančišku Asiškem, katerega ime si je izbral tudi kardinal Bergoglio za papeško, so mi misli hitro poromale nazaj, saj sem o našem popačenem pojmovanju že nekje bral. Hitro sem se spomnil tudi, kje – v knjigi Vittoria Messorija “Pensare la storia”, ki je prva iz serije “Vivaio”, v kateri so v štirih knjigah zbrani članki, zapisi, kolumne, ki jih je italijanski katoliški časnikar napravil v zadnjih treh desetletjih. V omenjeni knjigi je del intervjuja s firenškim zgodovinarjem in piscem Francom Cardinijem, ki je svetovno znani strokovnjak za zlasti srednjeveško zgodovino. Med drugim tam pravi, da je obstajal drugačen sv. Frančišek od tistega, čigar podobo najpogosteje zasledimo v medijih, takšnih in drugačnih, smo rekli, pa tudi v cerkvenih in celo samih frančiškanskih krogih nismo vselej bili deležni “demitizacije” Ubožca iz Umbrije.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOcAN6DRenSQRjtmkh1VflJXGCiHzYg7YaZvlAU-LsWPcZZ33IM4kp_YwDEr0kdpOhOIuBcHJZEXTZrlDLW3ZpEDqEPkyAp0WrVDyqyApz7rth_LqqtXupsZvJmnRiwnbT577GgbmRcni5/s1600/832giotto.jpg" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em; text-align: justify;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiOcAN6DRenSQRjtmkh1VflJXGCiHzYg7YaZvlAU-LsWPcZZ33IM4kp_YwDEr0kdpOhOIuBcHJZEXTZrlDLW3ZpEDqEPkyAp0WrVDyqyApz7rth_LqqtXupsZvJmnRiwnbT577GgbmRcni5/s320/832giotto.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Tako mnogi na Frančiška na Petrovem sedežu gledajo z veliko mero upanja in zaupanja, kar je tudi prav, a je težava v tem, da vidijo na obzorju sv. Frančiška “iz sanj”. Ta ima nalepljene nase vse tiste etikete sodobnih astnosti, ki jih mora imeti vsak pravi človek, ki mora biti pacifist, strpen do drugačnih, nenasilen, všečen… Frančiška naj bi krasila še dva –izma, ki prihajata iz dveh latinskih besed, ene, ki nekoga označuje za dobrega – “bonus”, in druge, ki nekoga označuje za ubogega – “pauper”. Nekdo tako postane, v tem primeru sv. Frančišek, bonist in pauperist. Najbrž mi ni potrebno dodatno razlagati, kako so vse te naštete lastnosti, ki bi jih naj imela tako sv. Frančišek kakor, tudi njegov sodobni posnemovalec, precej nova pogruntavščina. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa poglejmo nekoliko v zgodovinske vire, da vidimo, kaj od tega je držalo za sv. Frančiška. Če ste preveč občutljivi, je bolje, da z branjem ne nadaljujete, ker nas zgodovinsko raziskovanje utegne kdaj tudi “vreči na zadnjo plat”, kakor rečemo. Frančišek se npr. ni samo smehljal, kakor bi nič ne bilo, ampak se je še kako znal tudi razjeziti, podobno kakor je Jezusa podžgalo v jeruzalemskem templju. Poglejmo, kaj pravi Tomaž Čelanski, znani svetnikov življenjepisec, v spisu “Vita seconda”: “Kakor vsaka duša, ki je prepolna ljubezni, je tudi Frančišek zaničeval vsakogar, ki je bil zoprn Bogu. Med vsemi pregrešniki pa so se mu prav gnusili obrekovalci, za katere je pravil, da nosijo strup pod svojim jezikom … Nekega dne je slišal brata, kako je obrekoval dobro ime nekega drugega brata. Obrnil se je na svojega namestnika, Petra iz Cattanea, in mu dejal te strašne besede: “Na Red prežijo strašne nevarnosti, če ne bomo brž poskrbeli za obrekovalce. Kaj kmalu se bo prijetni vonj mnogih spremenil v odvraten smrad, če se ne bodo zaprla usta teh smrdljivcev. Hitro, zmigaj se, poizvej do potankosti in, če boš obtoženega brata našel nedolžnega, kaznuj obtoževalca s strogo in zgledno kaznijo. Če sam nisi sposoben ustrezno ukrepati, ga izroči v roke boksarja iz Firenc.” Tako je namreč klical veliki svetnik brata Janeza iz Firenc, ki je bil pravi hrust po postavi. Živel je res zgledno redovno življenje, a je znal na predstojnikov ukaz še kako dobro pretepsti kaznovanega sobrata. Takšna “rožica iz vrtov sv. Frančiška” se dobesedno tepe (kako ustrezno v našem primeru!) z našo shemo o svetem Ubožcu. Očitno bi nas bilo danes veliko pretepenih in bi ob lizanju ran pošteno razmislili, če bi se še kdaj odločili za uporabo jezika kot orožja proti bratom in sestram. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Frančišek je bil tudi pravi zgled pokorščine do papeža in Cerkve, h kateri je še kako spodbujal svoje brate, ne glede na vse. V svoji “Mali oporoki” je zapisal: “Vedno naj bodo zvesti in podložni škofom in vsem duhovnikom svete matere Cerkve”. Vsakdo naj se vpraša, kako se drži tega navodila, če si jemlje tega svetnika za zgled. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najbrž nam je tudi znano njegovo navodilo o tem, kako je treba duhovnike spoštovati, pa četudi so veliki grešniki: “Blažen tisti služabnik, ki zaupa v duhovnike, ki zgledno živijo po navodilih rimske Cerkve. Gorje pa tistim, ki duhovnike zaničujejo. Četudi so namreč ti grešniki, jih vseeno nihče ne sme soditi, saj je Gospod jasno zahteval samo zase pravico, da jih sodi”. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Frančišek je še kako branil duhovniški celibat, ki bi ga mnogi danes radi ukinili. Zahteval je tudi, da se je treba jasno prepričati, da so teološko popolnoma pravoverni vsi tisti, ki bi želeli vstopiti v frančiškanski red. Za vsakogar, ki bi se oddaljil od teološke in moralne pravovernosti, je predvidel stroge ukrepe. Takole je zapisal: “Vsi bratje naj bodo katoličani, naj katoliško živijo in govorijo. Če se kdo potem v besedah ali dejanjih oddalji od katoliške vere in življenja in se ne poboljša, naj bo popolnoma izključen iz naše bratske skunosti”. Kako so vsi tisti cerkveni možje, ki se oddaljijo od katoliškega nauka, kaznovani v zadnjih nekaj desetletjih, je vsem na očeh – veselo namreč krivo živijo in učijo še naprej.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Glede uboštva pa, ga je Frančišek seveda zahteval, a za osebno vsakdanje življenje, za bogoslužje pa je zahteval le najboljše: “Kelihi, korporali, oltarni okras in vse tisto, kar je potrebno za (mašno) daritev, mora biti dragoceno”. Mašo je imel seveda za Kristusovo krvavo žrtev na križu, ne zgolj za “spomin zadnje večerje”, kakor se rado sliši celo v katoliških krogih. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zahteval je seveda tudi poslušnost in ubogljivost cerkvenim prepdpisom: “Noben brat naj ne pridiga zoper obliko in predpise svete Cerkve in brez dovoljenja svojega predstojnika”. Za pripustitev k maniškemu posvečenju je zahteval največjo strogost, torej tudi ni predvidel kakega posvečenja za ženske, kakor bi mnogi radi videli: “Nihče naj ne bo sprejet (za posvečenje) v nasprotju z določili in predpisi svete Cerkve”. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za Franca Cardinija je sv. Frančišek Asiški “najbolj reprezentativni in pravoverni sad križarske Cerkve”, torej daleč od nekega pacifista in predstavnika sodobnega “dialoga”. Z vsemi tistimi, ki niso bili kristjani (katoliške veroizpovedi, seveda), ni želel “imeti dialoga”, ampak jih je hotel z vsem srcem “spreobrniti” k Jezusu Kristusu. Na Bližnji vzhod ni šel širiti pacifističnih idej, ampak da bi tako odkrito oznanjal evangelij, da bi si zaslužil mučeniško smrt. Temu zgledu so sledili sveti maroški frančiškanski mučenci, Danijel in tovariši, ki so tam skušali spreobrniti vsakega, ki so ga srečali, tako da so pridigali latinsko in italijansko, saj drugače niso znali. Po dveh neuspešnih poskusih se je le uspel Frančišek tako pridružiti petemu križarskemu pohodu. Potem, ko je čudežno večkrat ušel smrti, je vendarle prišel pred sultana Malika al-Kamila. Z njim je bil brat Iluminat, ki takole poroča: “Sultan mu je postavil še drugo vprašanje: “Vaš Gospod v evangelijih uči, da ne smete vračati hudega s hudim in ne smete odreči niti suknje tistemu, ki vam želi vzeti haljo. Toliko bolj torej vi kristjani ne bi smeli osvajati našega ozemlja!”. Blaženi Frančišek je odvrnil: “Zdi se mi, da niste prebrali celotnega evangelija. Drugje je namreč rečeno: Če je tvoje oko razlog pohujšanja, ga iztakni in vrzi stran od sebe. S tem pa nas je želel Jezus naučiti, da bi, četudi bi nam neki človek bil prijatelj ali sorodnik ali bi nam celo bil drag kakor punčica očesa, morali biti pripravljeni, da ga oddaljimo od sebe, ga izrujemo iz sebe, če bi nas skušal oddaljiti od vere in ljubezni do našega Boga. Prav zato delajo po pravici kristjani, ko osvajajo vaša ozemlja in se vojskujejo z vami, saj vi preklinjate Kristusovo ime in se trudite, da bi od vere vanj odvrnili kolikor mogoče veliko ljudi. Če pa bi vi želeli spoznati in slaviti Stvarnika in Odrešenika sveta, bi vas ljubili kot same sebe”. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
To je torej nekaj zgodovinskih dejstev, ki nam povedo, kako se v mnogih rečeh pravi sv. Frančišek ne sklada z našo “mitološko” podobo o njem. Je pa tudi s tem tako, da se marsikdo tudi temu ne bo pustil prepričati, saj se je treba za to odpovedati določenim svojim prepričanjem, gotovostim in pogledom. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><i>Objavljeno v zadnji številki tednika <a href="http://www.noviglas.eu/med-virtualnim-in-pravim-sv-franciskom-asiskim">Novi glas</a>.</i></i></div>
<i>
</i>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-53600594234636104902013-03-06T19:32:00.001+01:002013-03-06T19:32:45.725+01:00Inkvizicija<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<i><span lang="SL">Uničevanje mitov o Katoliški Cerkvi (1)</span></i></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b><span lang="SL"></span></b></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<i><span lang="SL">Začenjam z novim ciklom člankom v naši prilogi, ki bodo posvečeni
določenim zgodovinskim tematikam, ki jih katoliška Cerkev dobiva pod nos.
Morala bi se teh reči – pravijo – sramovati. Marsikdaj to ne govorijo le od
Cerkve oddaljeni ali njej nasprotni, temveč celo »redni« verniki in celo
redovniki, duhovniki, morda tudi kak škof vmes. Glavna težava je v slabem
poznavanju cerkvene zgodovine, ki ima lahko več razlogov. Ustvarijo se neke
vrste miti, za katere bo potrebno pokazati, da ne držijo. Sposodil sem si ime
znane ameriške oddaje »Myth busters«, ker jo mnogi dobro poznajo. Pravzaprav
smo v prvi številki priloge enega že obravnavali – križarske vojne. Sedaj
nadaljujemo začeto in prekinjeno delo, da bi vedeli, kdo smo. Pri tem se seveda
ne bomo bali povedati tudi kake »boleče« zadeve, saj je treba povedati vso
resnico – delna resnica je laž. Miti, neresnice, polresnice, laži in še kaj, so
bili velikokrat plod proticerkvene propagande, zato je treba računati tudi s
tem, da smo marsikdaj slišali le eno stran medalje. Ste pripravljeni za
popotovanje skozi čas? </span></i></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRfACbxLWMMcp7LJvBDGfHSGSni2g6RSH2zv5IbRq1mQD0AUUMu1RiK6nq95PpmsgOm1rNyIuFZ78r8I6CvTRj3ugvkJ0VfS-8llxNf7zhWH4nW10FWE1xK4nOnQbB8g8OLjTeyaBGw7mm/s1600/472B4250.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="244" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRfACbxLWMMcp7LJvBDGfHSGSni2g6RSH2zv5IbRq1mQD0AUUMu1RiK6nq95PpmsgOm1rNyIuFZ78r8I6CvTRj3ugvkJ0VfS-8llxNf7zhWH4nW10FWE1xK4nOnQbB8g8OLjTeyaBGw7mm/s320/472B4250.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Najbrž se marsikdo še spomni dejanja
blaženega Janeza Pavla II. izpred trinajstih let, ko je v jubilejnem letu 2000
obhajal spravno slovesnost, pri kateri je prosil odpuščanja za vse oblike
»proti-pričevanja in škandalov«, ki so se v času dveh tisočletij zgodili v
katoliški Cerkvi, tudi tistih, ki jih gre pripisati zdaj že pokojni »Sveti
inkviziciji«. Ob tem skoraj vsakdo najprej pomisli prav na drugo besedo tega
imena, na »inkvizicijo«, cerkveno sodišče, ki naj bi izrekalo hitre, površne in
pristranske sodbe, potem pa obsojence množično mučilo in pobijalo. Treba je
zadeve pregledati zelo natančno, česar se je zavedal tudi pokojni papež, ki je
zahteval, da se zadeve – glede inkvizicije – temeljito raziščejo, kar so
strokovnjaki tudi naredili. </span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Seveda je propaganda v času naredila svoje po
znanem načelu: »Laži, laži, nekaj bo že ostalo.« Nekaj oz. veliko je tako res
ostalo. Prav zato je treba ponavaljati še nasprotno, torj resnična dejstva. Morda
pa jih bo vendarle kdo prebral in se prepričal, da so stvari v resnici šle
drugače kot so ga učili v šoli. Vera sloni tudi na »izročilu starih«, ki pa ga
je treba iskati in najti, ko pa ga najdemo, je spet stvar vere, da ga
sprejmemo, ker verjamemo, da je res tisto, kar pravi. Kako je torej s to
inkvizicijo? </span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Kot prvo, so ji bili nekaj povsem tujega skrajšani postopki z
vnaprej določeno in nespremenljivo obsodbo. Takrat je bilo pravo nekaj resnega
in pravniki, ki so postopke vodili, niso – kakor se danes dogaja – gledali
samo, če so zadeve zakonite, ampak, če so obtožbe resnične ali ne. Pravo je
torej bilo nekaj absolutnega, ker je resnica predstavljala najvišje dobro.
Danes lahko rečemo, da se ga je polastil relativizem, saj resnica ne
predstavlja več absolutnega dobrega, ampak je, vsaj zelo pogosto, relativna.
Postopki so bili zatorej zelo rigorozni, zato pa so lahko bili (kot pokaže Galilejev
primer) tudi zelo dolgi – kolikor časa je pač terjalo. Na poseben način lahko
to zatrdimo za rimsko inkvizicijo, kateri tudi ne moremo naprtiti niti
usmrtitve na tisoče ljudi. Tudi izrečene kazni so bile kaj mile. Da je temu res
tako, se bomo prepričali pri obravnavanju Galileja, kateremu zares ni prav nič
manjkalo v njegovem »ujetništvu«.</span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL"> Kako pa je bilo z mučenjem? O tem v svoji
knjigi podorbno in dokumentirano piše Christopher Black (</span><i>Storia dell’Inquisizione in Italia. Tribunali, eretici,
censura</i>, Carrocci<span lang="SL">). Izvemo, kako je – v potrditev zgoraj
povedanega – bilo cerkveno sodišče za tiste čase izredno napredno. Mučenje ni
bilo tako hudo – celo v kaki deželi našega časa, vključno s kako demokratično
državo, so zadeve precej hujše. Takole pravi Black: »Mučenje je bilo zelo
selektivno, fizično manj agresivno in manj grozno ter fantaziozno«. Temu
pritrjuje tudi John Tedeschi (<i>Il giudice
e l'eretico. Studi sull'Inquisizione romana</i>, Vita e pensiero), ki pravi, da
nikakor ni šlo za »karikaturo prava« ali »za predor groze«, kakor so rimsko
inkvizicijo nekateri označevali. Inkvizicija je seveda trajala več stoletij in
segla tudi v Novi vek, za katerega trdi zgodovinarka Anne Shutte, da je
inkvizicija nudila »najboljše kriminalno pravo v tedanji Evropi«.</span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">To je seveda
zelo v nasprotju s sliko, ki smo jo dobili. Ta izkrivljena podoba inkvizicije
je delo protestantske propagande, ki se je za dosego cilja posluževala
karikatur in kratkih pamfletov. Prav te karikature še dandanes najdemo tudi v
šolskih knjigah. </span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Kaj pa znamenita španska inkvizicija? Moramo vedeti, da je
postopek lahko potekal na dveh ravneh – na cerkveni in civilni ravni. Na prvi
gotovo, se je pa pogosto zgodilo, da je bil obtoženec izročen civilnim
oblastem. Te so potem lahko izvršile tudi smrtno obsodbo, ne cerkvene. Španska
inkvizicija se je tu posebej »izkazala«, a nikakor ne moremo govoriti o tako
velikih številkah, kot nam jih predstavljajo. Temu pretiravanju in drugim
potvarjanjem dejstev, ki so ga začeli zlasti Angleži, so Španci nadeli ime
»črna legenda« (<i>leyenda negra</i>), ta označba pa se je nato razširila in se jo
danes pogosto uporablja, ko želimo povedati, da je pojmovanje določene
zgodovinske tematike izkrivljeno. </span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Če damo skupaj vse evropske inkvizicije,
lahko sklepamo (glede na to, da je najokrutnejša, španska, usmrtila od dva do
tri tisoč ljudi), da je bilo žrtev od deset do dvajset tisoč. Najbolj zloglasni
rimski inkvizitor, Bernardo Gui, ki ga omenja in očrni tudi Umberto Eco, je
posredno (usmrtila jih je vselej, ponavljam, civilna oblast) kriv za okrog
štirideset izvršenih smrtnih obsodb, prek njegovega sodišča pa je šlo kar okrog
devetsto ljudi. </span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL">Na koncu velja še poudariti, da inkvizicije kot take pri nas
nismo poznali, smo pa poznali t.i. »lov na čarovnice«, a je to nekaj povsem
drugega od inkvizicije. Ti procesi so bili pravno precej bolj pomankljivi od
inkvizicijskih, zlasti pa sobili razširjeni po nemških in drugih severnih
deželah, kakor tudi na Balkanu. Inkvizicija je tako kriva za smrt kakih sto
»čarovnic«, ostalih usmrčenih čarovnic pa je bilo v Evropi kakih petdeset tisoč,
za vsaj polovico teh usmrčenih žensk pa imajo zasluge protestanti (luterani,
kalvinisti...). Z očmi današnjega časa je to seveda še vedno zelo tragično,
kakor gre tudi za kar velike številke, vendar pa še zdaleč ne dosega število
žrtev modernih ideoloških režimov, kakor so te številke tudi daleč od milijonov
žrtev, ki sta jih povzročili obe svetovni vojni v 20. Stoletju.</span></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<span lang="SL"><i>Objavljeno v prilogi Novega glasa "Bodi človek!</i>" </span></div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-6777650184073772872012-10-02T14:13:00.002+02:002012-10-02T14:18:51.359+02:00John Wayne - Med filmsko in resnično podobo<div style="text-align: justify;">
<i> Zanimivosti iz filmskega sveta</i> </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Morda bo kdo dejal, kaj vlečem iz naftalina igralce, ki so pod rušo že več kot trideset let, ki so torej umrli, preden sem se sam sploh rodil. Vendar moram takoj na začetku povedati, da takšne izjave lahko da samo nekdo, čigar filmsko zanimanje se konča pri slovenski osamosvojitvi, če ni še bolj omejeno in ga zanimajo predvsem tiste filmske stvaritve, ki so nastale v zadnjih nekaj letih. Tako npr. velja, da si je veliko število ljudi različnih starosti ogledalo film 'Gran Torino', legendarnega Clinta Eastwooda, marsikdo od teh gledalcev pa si verjetno ni ogledal tistih treh filmov pod taktirko Sergia Leoneja, kjer je legendarni Clint postal znan širšemu občinstvu, kakor mu najbrž tudi ime inšpektorja Harryja Callahana ne pove veliko. <br /> </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgcyeJRUnPEOeswW7mEkPpVY3UYD5pvsQX2oZfWX39telq5a9CQbbBkH_RBKAdeyVy47JqS6me9_O7hRAeEn0PQHuyjdhj7IU_9xlCvaj6z4oGg0ZZUXTWZ2uwBnnm16aPYNYFaXBOklfrF/s1600/806john.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="273" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgcyeJRUnPEOeswW7mEkPpVY3UYD5pvsQX2oZfWX39telq5a9CQbbBkH_RBKAdeyVy47JqS6me9_O7hRAeEn0PQHuyjdhj7IU_9xlCvaj6z4oGg0ZZUXTWZ2uwBnnm16aPYNYFaXBOklfrF/s320/806john.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
No, John Wayne (1907-1979) je takrat že bil filmska legenda. V petdesetletni karieri (1926-1976) je posnel kar 142 filmov, največ je bilo 'westernov', naslednja kategorija pa so bili vojni filmi. Seveda, posnel je tudi še drugačne vrste filmov, med katerimi je gotovo treba omeniti romantično dramo-komedijo 'The quiet man', a izjema bolj potrjuje pravilo, ki pa je to, da so naši očetje videli v Waynu ameriško moško ikono, ki je predstavljala svet njihovih sanj, v katerega so se zatekali iz krute vsakdanje jugoslovanske resničnosti, v kateri so sami živeli. <br /> </div>
<div style="text-align: justify;">
Sam sem Johna Wayna spoznal kot mlad navdušenec za 2. svetovno vojno v njegovih vojnih filmih in moram priznati, kako je ta markantna moška figura tudi mene še kako pritegnila. Skratka, govorimo o legendarnem igralcu, ki mu ni para in čigar filme bi moral pogledati vsak filmski navdušenec. <br /> </div>
<div style="text-align: justify;">
Bomo pa sedaj iz legendarnega prešli v resnično. Pred kratkim sem namreč bral intervju z igralčevim vnukom, Matthewom Munozom (njegova mati je Waynova četrtorojenka Melinda), ki je – zanimivo – moj stanovski kolega, službuje pa v Kaliforniji. Pravi, kako so kot majhni hodili k dedu domov, kjer se je sam John Wayne z njimi zabaval in se igral, kar je povsem drugačna podoba od tiste, ki jo ima vtisnjeno večina ljudi. <br /> </div>
<div style="text-align: justify;">
Še bolj zanimivo pa je nekaj drugega, kar nas še posebej druži z njim – bil je namreč naš brat po veri, kar potrjuje tudi njegov sin Patrick, poleg že omenjenega vnuka. Nekoliko pred smrtjo je namreč postal katoličan. Odločilno je na to vplivala njegova prva žena Josephine Saenz Wayne, ki je imela dominikanske korenine, zato pa je tudi bila vneta katoličanka. Tudi svojega moža je vpeljala v katoliški svet. “Moj ded je bil stalno vpleten v katoliško dogajanje in pri zbiranju sredstev ter opazil, kako je splošno mnenje precej drugačno od resnične podobe katoličanov”, pravi duhovnik Munoz in dodaja, da je igralec tudi izredno cenil krščansko upanje. Pri spreobrnjenju v katoliško vero je ključno vlogo odigral panamski nadškof msgr. Tomas Clavel, s katerim sta bila velika prijatelja (Wayne je bil veliko v tej državi, kjer se je rodila njegova prva žena Josephine, in je prijateljeval s predsednikom Torrijosom). Veliko ga je ta cerkveni dostojanstvenik nagovarjal, nazadnje pa se je Wayne tudi odločil: “Prav. Pripravljen sem se dati krstiti in se spreobrniti v katoliško vero”. Njegova družina je bila zelo vesela tega, da je prišel do vere in jim zapustil tudi to pričevanje. <br /> </div>
<div style="text-align: justify;">
Sicer pa je veliki igralec pisal tudi pisma Bogu, za katera oče Munoz pravi: “Napisal je zelo lepe besede ljubezni do Boga, ki so bile kakor molitve. Bile so to zelo preproste, hkrati pa tudi zelo globoke besede. Včasih smo na to njegovo preprostost gledali kot na nekaj naivnega, vendar pa mislim, da se je v njej skrivala globoka modrost”.</div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-49490414693544912242012-08-16T10:15:00.000+02:002012-08-16T10:15:20.404+02:00O cesarju, ki je bil ljubosumen na Vnebovzeto<div style="text-align: justify;">
Najstarejši od Marijinih praznikov je tisti, ki ga še danes praznujemo 15. avgusta in je tudi naš župnijski praznik, slavi pa ga „celotna“ Cerkev, v smislu, da ga praznujejo tudi pravoslavni kristjani. Slednji prazniku, ki mu pravijo „Marijino zaspanje“, posvetijo celo ves mesec - prvo polovico meseca je priprava, drugo pa zahvala. S tem nedvomno pokažejo, kakšno mesto zaseda pri njih Bogoródica. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3DwsoXPkxVsgTK815ugLaB22SxaWg4YikfrRwdHIom7ubyRS337dtxMWcMnAeYJdu69NX4fkysiHO6Z8K-fIuVq2u47iN_dhs1oybIRdAV6F-zPwq9KL16be4TzP05SiW0QEsZolVUoJ0/s1600/200px-DelarocheNapoleon.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3DwsoXPkxVsgTK815ugLaB22SxaWg4YikfrRwdHIom7ubyRS337dtxMWcMnAeYJdu69NX4fkysiHO6Z8K-fIuVq2u47iN_dhs1oybIRdAV6F-zPwq9KL16be4TzP05SiW0QEsZolVUoJ0/s1600/200px-DelarocheNapoleon.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Praznik je s slovesno razglasitvijo dogme o Marijinem vnebovzetju, ki je zadnja verska resnica, ki zadeva Marijo, saj jo je papež Pij XII. razglasil leta 1950, samo še pridobil na svojem pomenu. Sicer pa je papež s tem zgolj potrdil tisto, kar je verno ljudstvo vedno verjelo - da je namreč žena, ki je rodila samega Božjega sina, nujno morala ubežati tistemu razpadanju, ki smo ga sicer deležni vsi ljudje, kadar nas položijo v grob. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
15. avgusta pa se je zgodilo še nekaj, leta 1769 se je namreč v Ajacciu na Korziki rodil deček, ki so mu dali ime „Napolione“. Ko je ta deček odrastel in postal tisto, kar vemo, se mu je zdelo sramotno, da njegov rojstni dan sovpada z Marijinim praznikom, ki je bil v Franciji najbolj priljubljen. Med drugim mu je šla v nos tudi t.i. „izročitev Ludvika XIII.“, ki je 15. avgusta 1637 francoski narod s posebnim in slovesnim dekretom izročil Marijinemu varstvu. Nekdo, ki se je tako koval v zvezde, kakor se je Napoleon, seveda tega ni mogel dovoliti. Med drugim mu gotovo ni bilo všeč, kako so po cerkvah po Franciji slovesno prepevali: „Mogočne je vrgel s prestola.“ !5. avgust je tako bilo treba očistiti te moteče figure, ki je mogočnemu cesarju jemala središčno vlogo. Tako je s pomočjo določenih lakajskih škofov šel iskat, če najde kaj primernega. Našel je, da so na 15. avgust nekoč v Rimu slavili mučeništvo skupinice kristjanov: Saturnina, Germana, Celestina in Neopola. Ko so to našli, so „znanstveno“ dokazali, kako se je iz tistega Neopola s pomočjo kaj malo verjetnih fonetičnih sprememb razvilo ime Napoleon. Tako se je zgodilo, da je bil 15. avgusta ne le cesarjev rojstni dan, temveč tudi god. 19. februarja 1806 je Napoleon izdal dekret, da se namesto Vnebovzete slavi ta dvojni praznik po vsem cesarstvu. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Konec Napoleonove vladavine je seveda pomenil tudi konec slavljenja sv. Napoleona - v vseh ozirih. Vseeno pa je zadeva koristila, saj se je Marijin praznik na ta način ne le ohranil, temveč tudi ostal dela prost dan do današnjih dni. </div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-29247532609552529092012-08-14T09:26:00.003+02:002012-08-14T09:28:18.730+02:00Umberto Eco: Vere ni več, ostaja pa nostalgija<div style="font-weight: normal; text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><i><span itemprop="description">Anonimni pričevalci 20. stoletja (5)</span></i> </span></div>
<div style="font-weight: normal; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="font-weight: normal; text-align: justify;">
<span style="font-size: small;">Morda je to najbolj poznan italijanski intelektualec v svetu, ki je bil
nekoč narodni voditelj Katoliške akcije v Italiji, a je kasneje
krščanstvo opustil. Velja za velikega poznavalca srednjega veka in
oboževalca sv. Tomaža Akvinskega, ki ga je obravnaval tudi v svoji
diplomski nalogi. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<a class="cbox cboxElement" href="http://www.noviglas.eu//modules/aktualno/uploads/umberto_eco.jpg" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img alt="Umberto Eco: Vere ni več, ostaja pa nostalgija" src="http://www.noviglas.eu//modules/aktualno/uploads/crop2/umberto_eco.jpg" style="display: inline; float: right; margin: 6px 0px 15px 20px;" width="211" /></a>Nad reakcijo katoliške strani ob izidu knjige 'Ime rože'
je bil razočaran, saj so po njegovem mnenju želeli katoliški kritiki
ugajati, ne izstopati iz povprečja. Vsi so namreč hvalili avtorja, ne pa
tudi bralca opozorili na to, da je to neka neeksplodirana mina, ki jo
je avtor namenoma želel vreči na pot. Gre namreč za “slovesno in javno
zavrnitev svoje vere”. O tem pravi: “Res je, ne verujem več v Boga,
morda pa Bog še vedno verjame vame. Med nama je torej še vedno neke
vrste odnos.” Seveda se brani pred ateizmom in se zateka v agnosticizem:
“Nisem tako neumen, da bi dejal, da Boga ni, saj se z razumom ne da
reči ne, da je, ne, da ga ni.” Kot navdušenec nad Akvincem pa pravi: “Če
Bog je, potem je to gotovo Bog sv. Tomaža.” </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
A poglejmo, kaj zanimivega
nam ima vseeno povedati Eco, in sicer da je najtežja smrt: “Ko mi je
umrl oče, nisem bil več veren, torej niti ni bilo možnosti, da bi upal v
neko njegovo pozemeljsko preživetje.” Potem pa o: “Kultu mrtvih, tako
značilnem za ateiste – to je obupajoči kult nekega izginotja.” “Jasno
je, da s svojo vrsto stave, živeti kot da Boga ne bi bilo, živim veliko
bolj tragično, kot takrat ko sem bil veren – zdaj se veliko težje
spopadam s smrtjo. Veliko več moram delati na tem, da svojemu prehodu
dam neki smisel.” Za Cerkvijo, ki jo je pustil za seboj, vseeno čuti
neko nostalgijo: “Ne glede na vse, sem v njej vedno našel neko tolažbo.”
Za konec torej pove vic v ameriškem stilu: “Po umoru zločinec vstopi v
sinagogo in gre k rabinu: “Rabbi, ubijal sem!” “Njegova kri naj pride nad
tvojo glavo,” mu je odvrnil učitelj, očitno pripadnik fundamentalistične
judovske smeri. Nato je šel v protestantsko svetišče: “Pastor, ubijal
sem!” Ta pa mu je brezbrižno odgovoril: “Me imaš morda za spovednika?
Prosi Kristusa odpuščanja, potem pa pojdi to povedat na policijsko
postajo.” Nazadnje se je znašel še v katoliški cerkvi, kjer je šel v
spovednico: “Oče, ubijal sem!” Z druge strani spovednice pa miren in tih
glas: “Kolikokrat, sin?”<br />
<b></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
(<i>Iz priloge <a href="http://www.noviglas.eu/umberto-eco-vere-ni-vec-ostaja-pa-nostalgija">Bodi človek</a></i>)</div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-19981367663110827612012-05-10T21:38:00.003+02:002012-05-10T21:38:55.821+02:00Leonardo Sciascia: Krščanstvo brez onostranstva nima okusa<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i>Anonimni pričevalci 20. stoletja (4)</i><b><br /></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<div>
</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ta svetovno znani siciljanski pisatelj, esejist, novinar,
politik, pesnik, scenarist in dramaturg se je rodil leta 1921 v Racalmutu pri
Agrigentu, umrl pa v Palermu leta 1989. Bil je agnostik, pri svojem
razmišljanju pa se je skliceval na razsvetljenstvo. Tudi njega je označeval
spoštljiv odnos do Cerkve in krščanstva, kakor je veljalo za prenekaterega
zahodnega agnostičnega intelektualca – naj omenim npr. Camusa. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_zs8pMvh1uaTaGruTS3ofoL5TQ7wJju7uulwyZ1Z-SL9ZHL12FnN8T6qG30TZ_wzJzkG-WvAbgl8vWSy41OHhE8ptsZNaed3LYVinUGuEtITI7J5M2E71K3txdRdhmIkTNv8OPs6v2LmQ/s1600/sciascianew-large.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="249" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_zs8pMvh1uaTaGruTS3ofoL5TQ7wJju7uulwyZ1Z-SL9ZHL12FnN8T6qG30TZ_wzJzkG-WvAbgl8vWSy41OHhE8ptsZNaed3LYVinUGuEtITI7J5M2E71K3txdRdhmIkTNv8OPs6v2LmQ/s320/sciascianew-large.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i>Ignoramus et
ignorabimus</i><span style="font-style: normal;">, torej – ne vemo in nikdar ne
bomo vedeli: “Nekoč sem zapisal, da če imajo moji verni prijatelji dvome o
svoji veri, imam sam dvome o svoji neveri. Ateisti ne obstajajo, ljudje torej,
ki bi v vsakem trenutku svojega življenja bili prepričani v neobstoj Boga: o
tem problemu nam razum ne more povedati nič dokončnega. Prepričan pa sem, da ne
obstajajo niti verniki, ki bi vedno in povsod verovali. Mislim, da se prav v
vsakogar, tudi v svetnike, kdaj pa kdaj naselijo grozljivi dvomi.” Da ima v tem
oziru prav, nam pričajo primeri sv. Terezije Avilske, sv. Janeza od Križa ali
bl. Matere Terezije, pa tudi katoliški pisatelj Bernanos, ki ga je Sciascia
izredno cenil, je nekoč dejal: “Moja vera je v 24-ih urah dvomov na dan, katerim
odštejemo eno minuto gotovosti. To mi zadostuje.” Na le-tega se sicilijanski
pisatelj sklicuje tudi pri vprašanju smrti, saj je Bernanos na smrtni postelji
Boga izzval na neke vrste dvoboj: “To je ena od najbolj vzvišenih misli. Če nas
bo namreč smrt zares privedla pred Boga, nam bo on moral izstaviti račun našega
življenja. On nam bo moral podati razlage.” </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-style: normal;">Nekoč se je znašel na katoliškem
zborovanju, kjer pa se v več dneh govorjenja prav nihče ni skliceval na upanje
v posmrtno življenje. Sciascia se je tako spraševal, kaj od krščanstva sploh
ostane, brez te težnje po prihodnosti, ki gre onkraj tega sveta. Vera se na ta
način zreducira le na nek povprečen, zakasnel in brezvezen socialni in moralni
nauk: “Bolj pravična razdelitev dobrin, spolni liberalizem, olajšanje tuzemskih
bolečin – to so vse zadeve, ki jih Cerkev odkriva sedaj, z zamudo in zmedeno. Pri
tem pa izgublja obzorje duše, smrti in onostranstva, transcendenco, torej.
Prevelik poudarek daje življenju, življenjskim dobrinam, iskanju sreče –
katolicizem, ki se priključuje nekemu nedoločnemu radikalizmu.” Zdi se, da se
tu Sciascia vrača k Pascalovi stavi na obstoj oz. neobstoj Boga: “Vera ne more
biti nič drugega, kot že dobljena stava. Toda težnja po onostranstvu, upanje v
to, da ne umremo, je bistvo neke religije. Če se ne oznanja več tega
pričakovanja večnosti, če se pusti ob strani to napetost, potem postane neka
religija podobna humanitarnemu klubu, sindikatu ali politični stranki.”</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-style: normal;"><i>Objavljeno v prilogi <a href="http://www.noviglas.eu/">Novega glasa - 'Bodi človek!'</a></i> </span></div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-39964362958651713062012-03-15T12:16:00.001+01:002012-03-15T12:16:57.772+01:00Eugene Ionesco: Neumorni iskalec smisla<div style="text-align: justify;">
<i>Anonimni pričevalci 20. stoletja (3b)</i><br />
<br />
Nadaljujemo z velikim dramaturgom Ionescom. Vemo, kako veter ne piha
vedno v isto smer. Tako tudi za tiste intelektualce, ki 'nekaj veljajo',
drži, da so, s počasnim umiranjem komunizma, tudi sami zamenjali
ploščo, kot rečemo. Pri tem seveda ni moderno, ni 'in' napraviti
nekoliko samokritike. Dramaturg romunskega rodu je tako postal
priljubljen tudi pri tisti 'radical-chic' levici, ki mu je v preteklosti
tako nasprotovala. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiSXCErbYxGcjuA1kUnimQyzTEwDm9DyBgKLcnLd1C7PLdfVSvnZN4N1x0D7ZV9BVheQMi2xj2OusJILmps0IVc5jKfw8Urp4FmPKV01OS95gSqnfu3HQPkpUY46_IcuS46b9AkHgEp645m/s1600/eugene_ionesco.jpg-1034.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="211" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiSXCErbYxGcjuA1kUnimQyzTEwDm9DyBgKLcnLd1C7PLdfVSvnZN4N1x0D7ZV9BVheQMi2xj2OusJILmps0IVc5jKfw8Urp4FmPKV01OS95gSqnfu3HQPkpUY46_IcuS46b9AkHgEp645m/s320/eugene_ionesco.jpg-1034.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Resnici na ljubo, pa njegova misel ni tako
preprosta. Ali pa je, morda, tako zelo preprosta, da se zdi
nerazumljiva. Vsekakor je treba reči, kako so vsi ti Romuni, ki so na
tak ali drugačen način končali v tujini (skoraj vsi v Parizu), na nek
način prav zastrašujoči, saj prav vse po vrsti muči neke vrste
religiozno iskanje, ki se je pri Emileu Cioranu, avtorju ostrih
aforizmov, spremenilo v tok mržnje proti krščanstvu, pri Mirceu Eliadeju
pa v raziskovanje vsakršnega mita ali božanstva, ki je kdajkoli
napolnjevalo srce človeka. Pri Ionescu se to spremeni v obsesivno
iskanje smisla, onkraj vsega absurdnega v življenju in onkraj nemoči
govorice: "Nočem dati pomena besedam, temveč jim ga želim odvzeti. Želim
spodkopati babilonski stolp, ki ljudem preprečuje, da bi se dvignili k
Bogu. " </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ob vprašanju, zakaj je njegovo pisanje zgolj nizanje besed, je
brž odgovoril: "Ne pišem zato, da bi polnil strani ali odre s
političnimi, družbenimi ali seksualnimi zgodbami, ali tudi zgodbami za
preprosto zabavo. Pišem, da bi odkril skriti zaklad v oceanu, ki se je
izgubil tragediji zgodovine vseh in posameznega človeka hkrati. " </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
"Zame
ne obstajajo mase, ne obstaja kolektiv, v bistvu ne obstaja niti družba
sama. Obstajajo zgolj ljudje, posamezniki, vsakdo pa se mora spopasti z
absurdom oz. vsaj s skrivnostjo. V tem stoletju (20. st., op. a.), ki ga
pesti skušnjava kolektivizma, skušam sam pozornost preusmeriti na
osamljenega človeka. " In nadaljuje: "Pišem, da bi našel odgovor na
edina vprašanja, ki so zares pomembna in bi morala mučiti vsakogar vsak
dan in vsako noč: Kaj je ta svet, v katerega smo bili vrženi, ne da bi
to hoteli? Zakaj nekaj obstaja in ni raje nič? In, glede na to, da nekaj
je, zakaj je več zla kot dobrega? Vse drugo je le brezvezno
komentiranje in izguba časa. " </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kot jasno pove, "ne obstaja nobena resna
književnost, ki bi ne bila religiozna. Samo religija namreč išče nek
smisel. Tisti, ki človeku zagotavljajo, da bo vse razumel in se rešil s
svojimi lastnimi močmi, so prevaranti. Prometejev ateizem je zaščitni
znak današnjega časa. Tako imenovana 'socialna' književnost ni napravila
nič drugega, kot da je med seboj še bolj ločila ljudi, ki so, medtem ko
hodijo proti iluzornim političnim ciljem, še bolj sami kot takrat, ko
hodijo brez nikogar ob sebi, vendar jih spremljajo nevidne množice
angelov in svetnikov, ki jih ne nikdar zapustijo. " In še: "Pišem, da bi
v sebi spet našel tistega dečka, ki me še vedno gleda z zbledele
fotografije, z na široko odprtimi očmi pred čudežem življenja. Živim z
nostalgijo do tistega čuda, ki je onkraj utrujenosti. Živim za nežnost,
ki gre preko trdosrčnosti, za radost, onkraj žalosti. Zato sem od nekdaj
iskalec tistega Absolutnega, tiste možnosti odgovora, ki mu pravimo
Bog. Če gledam nazaj, se mi življenje zdi neprekinjeno potovanje v
odkrivanju Njega”.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v prilogi <a href="http://www.blogger.com/goog_579932951">'Bodi človek!'</a></i><a href="http://www.noviglas.eu/images/stories/780inserto04.pdf"> </a></div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-12589138013855759622012-02-29T10:43:00.000+01:002018-04-04T14:27:10.955+02:00O italijanskem nasilju med vojnama<div style="text-align: justify;">
<i>Tu je članek, ki so mi ga objavili v spletnem katoliškem dnevniku '<a href="http://labussolaquotidiana.it/">La Bussola quotidiana'</a>,
govori pa o italijanskem nasilju med obema vojnama, da bi lahko bolje
razumeli tudi t.i. 'eksodus' in 'fojbe' med in po 2. svetovni vojni. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnhNy2Y7ghmqIRkObO1BhIGDOfqgzwEMPg0YjFv5H1i5W73wfXHLDp6OvcTKl-SQLKD0LGsmiosQRuzVLvby9Nm2UfFjenRpRkEJ_u7PYH4eN8WolUn0gc9fzB1toFu9azXDexCFWgsb9B/s1600/lincendio-del-narodni-dom.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="254" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnhNy2Y7ghmqIRkObO1BhIGDOfqgzwEMPg0YjFv5H1i5W73wfXHLDp6OvcTKl-SQLKD0LGsmiosQRuzVLvby9Nm2UfFjenRpRkEJ_u7PYH4eN8WolUn0gc9fzB1toFu9azXDexCFWgsb9B/s320/lincendio-del-narodni-dom.jpg" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><b>Goreči Narodni dom v Trstu (1920)</b></td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<i>Upam,
da bomo počasi, kapljo za kapljo, le nekoliko dopovedali našim
italijanskim kolegom novinarjem, kako kompleksna je zadeva in, kako je
treba v globini preštudirati čim več različnih vidikov, v zelo širokem
časovnem obdobju, da bi približno razumeli zadeve. Četudi sem mu vse
razložil, pa urednik še vedno noče razumeti, kako pri 'eksodusu' ni šlo
samo za dalmatinske in istrske Italijane, ampak je v število treba
vključiti tudi vse tiste, ki so na to ozemlje prišli po 1. svetovni
vojni, ko je le-to prišlo pod Italijo, kar sam tudi jasno pravim v
svojem članku, kjer povzemam razmišljanja dveh tržaških zgodovinarjev -
Liliane Ferrari in Raoula Pupa, dodajam pa še svoje misli. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Še
vedno tudi objavljajo, kako so po fojbah 'skoraj vsi Italijani', kar
seveda ne drži. Italijani so najbrž že, gledano nacionalno, saj so
vendarle bili italijanski državljani tisti, ki so med vojnama na
istrskem in kraškem ozemlju živeli, ne drži pa to, če gledamo narodno
pripadnost, kjer je treba upoštevati, da se je zgodil na teh ozemljih
med vojnama 'državni imenomor', kot pravi zanimiva knjiga, izdana pri
založbi Mladika (Onomasticidio di Stato). Nočejo upoštevati tistega, kar
recimo o vsem tem pove Boris Pahor. Nočejo upoštevati tistega, kar so
odkrili zgodovinarji, zlasti zgoraj omenjeni Raoul Pupo ali videmska
zgodovinarka slovenskih korenin Alessandra Kersevan (sicer bolj levo
usmerjena). Ne upoštevajo tistega, kar so dognali strokovnjaki mešane
italijansko-slovenske komisije. Težko jim je tako dopovedati tem našim
Italijanom, kako je bil ključ za poboje zlasti ideološki, zato pa imamo -
to so v oddaji 'Porta a porta' tudi pokazali - še veliko drugih 'fojb',
ki so posejane po celotnem slovenskem ozemlju. Govorim o množičnih
grobiščih. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>No,
ne vsi. Vseeno sem našel novinarja, ki ga te stvari zanimajo, ampak
mora ostati neimenovan, da ne bi v prihodnje tudi on imel sitnosti in
cenzure s strani svojih kolegov. Vprašal me je po bibliografiji tega,
kar pravim, kar sem mu tudi z veseljem posredoval. Upam, da bo v
prihodnje tudi on pripomogel k temu, da se zadeve tudi Italijanom bolj
razjasnijo.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Tu je članek v italijanščini, ki je bil pred leti objavljen na portalu "La Bussola Quotidiana":<br />
<br />
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<b>La storia del preesodo – l'esodo e le foibe come parte di un piu' ampio mosaico</b></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
Parlando di eventi storici, soprattutto se tragici, bisogna sempre rendersi conto, come ognuna delle parti abbia una propria interpretazione dei fatti accaduti. Spesso la verita' si nasconde sotto ampi strati di cenere ideologica che bisogna cercare di togliere, cercando di essere oggettivi, per quanto possibile. Ecco, la storia dell'esodo dalmata-istriano e delle foibe e' molto complessa, come ci dice la professoressa Liliana Ferrari, parlando del libro del professor Raoul Pupo, 'Il lungo esodo. Istria: le persecuzioni, le foibe, l'esilio' (BUR, 2006). »Ciò che accade in Istria dal 1945 per essere capito ha bisogno di essere inquadrato in un contesto molto ampio, in un tempo più lungo: a partire dalle "persecuzioni". Si tratta di un accenno, quest’ultimo, che può essere letto in due modi, a seconda di ciò che evoca il termine "persecuzioni": in termini di attore ed</div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
in termini di oggetto«. </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
Perché un'esodo lungo? »Per il tempo in cui si colloca. Un tempo cioè che comincia con il primo dopoguerra e attraversa il fascismo e la guerra. Qui la vicenda incrocia il grande teatro degli equilibri internazionali, dove gli obiettivi jugoslavi si incrociano con gli equilibri tra le grandi potenze, prima, durante e dopo la conferenza per la pace«. Un lungo periodo, durante il quale e' sucesso di tutto. Ma si potrebbe anche allungarlo ulteriormente, perché le tensioni tra le varie nazionalitá in queste zone comincia gia' nel secolo XIX. Ma, andiamo avanti con le parole della storica triestina: »Di questa vicenda, che coinvolge oltre 250mila persone, la cui partenza cambia i connotati di un’intera regione, gli storici a lungo non si sono occupati. Relativamente a lungo, almeno, confrontando questa con altre vicende del passato recente. Hanno cominciato a metterci le mani alla metà degli anni Ottanta, in un contesto che, a dire il vero, non incoraggiava ad entrare nella questione«. </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
Eh, gia', il comunismo (o socialismo, come preferivano chiamarlo da noi, in Jugoslavia, per mascherarlo un po') era troppo simpatico e una questione cosi' piccante non si poteva toccare, perche, come dice Pupo, si trattava di un »disinteresse della politica« negli anni in cui: »chiusa la questione di Trieste, si puntava alla distensione dei rapporti«. Questo disinteresse però, scrive ancora Pupo, "non comportava di per sé un blocco della ricerca storica. Semplicemente, al di fuori della medesima area di frontiera l’ambiente era del tutto sfavorevole alla ricezione delle tematiche legate al confine orientale" (pag. 20). E siamo di fronte ad un fattore importantissimo, perché: una delle "caratteristiche fondamentali della storia della frontiera giuliana" è di "aver favorito la creazione di miti politici" (pag. 21). Come dice la Ferrari, infatti: »Trieste e la Venezia Giulia sono zone-simbolo del discorso politico a livello nazionale. In qualche misura lo sono state anche per la Jugoslavia«. Cosi' l'esodo è diventato oggetto di una "micidiale combinazione di rimozioni reciproche e selettive, spesso accompagnate da un uso politico della storia giuliana, e soprattutto delle vicende più dolorose dell’italianità adriatica, a fini di legittimazione" (pag. 21). Soltanto dagli anni Novanta, »si è fatta sentire anche l'esigenza di uno studio scientificamente fondato« (Ferrari), come anche l'esigenza di inserire la ricostruzione dei fatti in un "ragionamento più generale riguardante gli spostamenti di popolazione avvenuti al confine orientale d’Italia nei due dopoguerra" (pag. 24).</div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
L'analisi del professor Pupo parte dalle »caratteristiche del popolamento della Venezia Giulia, già Litorale austriaco (Österreichisches Küstenland), dopo la prima guerra mondiale, e più complessivamente dagli effetti che l’ingresso nel Regno d’Italia determina nel territorio. Conseguenze economiche – la crisi del porto di Trieste, prevedibile data la sua strutturale dipendenza dall’area danubiana – e, per tutta la regione, conseguenze politico-sociali. A Trieste ed in Istria la presenza fascista è precoce; precoce dunque l’avvio della politica che il partito fascista svilupperà nei confronti delle popolazioni slave una volta giunto al potere, ereditando e amplificando preesistenti tematiche liberal-nazionali e poi irredentiste. Fronteggiare la presenza slava, ed espellerne i punti di riferimento in attesa di assimilare la massa è l’obiettivo dichiarato. Alla base di tale politica vi è infatti la convinzione che le masse slave, una volta private della loro classe dirigente, acquisiranno facilmente l’identità nazionale italiana« (Ferrari e pag. 41). Lo stesso discorso vale anche per il Goriziano, dove la popolazione magioritaria era quella slovena (intorno al 70% della popolazione), ma gia' gli sloveni della Provincia di Udine (soprattutto gli sloveni della Slavia veneta) hanno potuto sperimentare, dal 1866 in poi, cosa significhi l'italianizzazione forzata – con l'avvento del fascismo le cose sono soltanto peggiorate, e anche di molto. </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
In Istria il tutto comincia con l'incendio del Narodni Dom di Trieste nel 1920. Quest'edificio era un simbolo della presenza slovena nella citta' giuliana, perché centro di tutta l'attivita' culturale. »Segue la persecuzione – perché di questo si è trattato – una persecuzione durata un ventennio, che produce comprensibili concrezioni di rancore e fa crescere il consenso di sloveni e croati attorno alla convinzione che sia necessaria, come condizione di esistenza, una futura aggregazione alla Jugoslavia, qualunque sia il volto politico che questa presenterà«. Molti varcano il confine italo-iugoslavo gia' fra le due guerre. Parliamo di un numero che supera le 100mila unità (pag. 42-43). E qui siamo di fronte ad un fatto che la parte italiana preferisce tacere – il primo esodo non e' quello italiano, ma quello delle popolazioni slave del Friuli Venezia Giulia (la VG e' un neologismo, inventato dopo la grande guerra). Questi esuli si inseriscono abbastanza bene nella societa' iugoslava e »hanno proprie organizzazioni ed un’attività politica, nonché contatti con connazionali nel Litorale, che reagiscono alla snazionalizzazione con l’attività cospirativa e talvolta con atti di terrorismo - l'organizzazione TIGR (dalle inizialidi Trst (Trieste), Istra (Istria), Gorica (Gorizia), Reka (Fiume)), condannati dal tribunale speciale nel 1930 e nel 1941 con conseguente fucilazione di alcuni dei capi. </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
Poi bisogna dire anche qualche altra cosa che Boris Pahor descrive benissimo nel libro 'Qui e' pribito parlare'. Il clero, sloveno e croato, l'8 Gennaio 1920 forma lo 'Zbor svečenikov svetega Pavla' (Unione dei sacerdoti di san Paolo) per cercare di salvare la lingua e l'identita' del popolo – quello sloveno e quello croato. Tra i maggiori esponenti: mons. Ivan Trinko (arcidiocesi di Udine), Virgil Šček (diocesi di Trieste-Capodistria) e altri. C'era anche una sezione croata, con centro a Pisino. Il regime fascista infatti cerca di sradicare la lingua slovena e croata anche dalle chiese, proibendo di cantare e pregare in entrambe le lingue. In pratica, i sacerdoti sostituiscono i maestri sloveni, sostituiti nelle scuole da quelli italiani. Ma, nella lotta vontro il regime ci sono anche dei vescovi – soprattutto Andrea Karlin e Luigi Fogar a Trieste e Francesco Borgia Sedej a Gorizia. Karlin viene cacciato gia' nel 1919 (gli succede Angelo Bartolomasi, ex vescovo militare) e dopo un periodo a Roma, diviene vescovo a Maribor. Fogar deve ritirarsi su pressioni del regime nel 1936 – gli succede l'italiano di Rovigno (in Istria) Antonio Santin, figura abbastanza ambigua. A Gorizia Sedej viene costretto a rinunciare all'incarico di arcivescovo. Gli succede come amministratore apostolico Giovanni Sirotti, molto contrario a qualsiasi cosa odori di sloveno, al quale poi succede Carlo Margotti, un buon vescovo, condizionato pero' dalla provenienza - veniva dal mondo diplomatico in una situazione drammatica. </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
I maestri sloveni, come detto, vengono sostituiti con maestri italiani – gli uni vanno al centro-sud italiano, gli altri vengono nelle zone con popolazione slava. Vengono su anche altri impiegati statali italiani (nel mio paese per esempio ogni anno vengono a visitarci gli amici di Tuoro sul Trasimeno in Umbria, poiché una di loro ha vissuto nel nostro villaggio, perché suo padre lavorava alla stazione ferroviaria). Alla fine del conflitto sono intorno ai 40 mila – tutti tornano in Italia durante il periodo esilico, come spiega bene il prof. Pupo in un intervista con Francesco Dal Mas (Avvenire, 18 febbraio 2009). Credo sia importante raccontare queste cose per poter capire meglio il fenomeno dell'esodo. Ma continuiamo con il libro di Pupo che confronta la politica delle due ideologie: "Vi è un aspetto specifico della questione sul quale vale la pena di soffermarsi: il confronto tra gli effetti delle politiche tanto dure quanto velleitarie attuate dal regime fascista e quelli delle politiche applicate invece nel secondo dopoguerra da parte dello Stato jugoslavo, che portarono alla scomparsa quasi totale del gruppo nazionale italiano" (pag. 38). Mentre il fascismo "nel caso specifico, parlava di «bonifica etnica» ma non riuscì ad attuarla, lo stato jugoslavo proclamava la «fratellanza» tra i popoli e finì per espellere dalla sua terra di origine un gruppo nazionale quasi al completo" (pag. 39). Questo accade in Istria, dove il regime di Tito riesce ad "insinuarsi in tutte le pieghe della società italiana […], disarticolandola completamente fino alla sua distruzione, una volta verificata l’impossibilità di rimodellarla nei termini desiderati" (pag. 39). Liliana Ferrari aggiunge che »sul piano degli esiti, dunque la Jugoslavia di Tito sembrerebbe dimostrare maggiore efficacia. Resta da definire, tuttavia, nel confronto, l’uguaglianza delle intenzioni. In altre parole, la "bonifica" jugoslava comprendeva consapevolmente l’esodo«? </div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 12.8px; text-align: justify;">
Ma questa e' gia' un altra storia, piu' conosciuta e raccontata, parlando della tragedia del esodo istriano-dalmata e delle foibe che pero' risulta difficile da capire senza guardare un piu' ampio periodo temporale.</div>
Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-16356884148279704732012-01-28T11:46:00.002+01:002012-01-28T11:47:38.473+01:00Konec sveta – tokrat zares<div class="MsoNormal">
<b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"></span></b>V časopisju vsak dan lahko preberemo marsikaj, včasih
tudi kako neumnost. Malo večja zadeva iz te kategorije pa je torija o koncu
sveta v letošnjem letu oz. o koncu zgodovine, in sicer naj bi to bilo natanko
21.12.2012. Nova igra številk? Ne, ta datum nam napovedujejo nič manj kot
majevske prerokbe. In kaj je za vsem tem eventualno resničnega? Z eno besedo
povedano: Nič! Pa poglejmo, zakaj.</div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"> </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhZSeIVo9EEPsWj2sfVVGSxZt433uhQUdPeGe2OkWTizXC1j1tnFPtk-q-maJGnmoCoRfSF8RqzV5her6Itkqe6Jft44lS6ut7ORV8vc2Auh31o59QpUdsXWTrVdLLkf7SWkRdH6XqG5IJ9/s1600/maya.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="256" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhZSeIVo9EEPsWj2sfVVGSxZt433uhQUdPeGe2OkWTizXC1j1tnFPtk-q-maJGnmoCoRfSF8RqzV5her6Itkqe6Jft44lS6ut7ORV8vc2Auh31o59QpUdsXWTrVdLLkf7SWkRdH6XqG5IJ9/s320/maya.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Prvič nam to pove že zdrava pamet. Predpostavimo, da
so Maji res predvideli konec sveta na zgoraj navedeni datum. To bi nam nekaj
povedalo o tem ljudstvu, nič pa o koncu sveta. Majevske kulture in njihovih
verovanj pač ne moremo imeti za »resnico«, za popoln odgovor na temeljna
eksistencialna vprašanja. Če damo primer, so npr. verovali, da bogovi zahtevajo
človeške žrtve - to je bil osrednji element njihove kulture. Na tisoče
žrtvovanih človeških življenj, naj bi njihova kraljestva napravilo
nepremagljiva in večna. To se ni zgodilo – z majevskimi kraljestvi je pometla
španska 'konkvista'. Osrednji, ne obrobni elementi majevskega pogleda na svet,
so se izkazali za neresnične. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">O koncu sveta v letu 2012 nihče ni slišal praviti vse
do zlate dobe po seksualni revoluciji 1968, zato pa tudi zlate dobe New Agea.
Takrat so akademski antropologi po dolgem in počez obiskovali potomce Majev v
Mehiki in Gvatemali, pa niso našli nobenega posebnega pričakovanja leta 2012,
ko vemo, kako skrbno te skupnosti varujejo mnoge elemente predkolumbovske
kulture Majev.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Zgodbo o koncu
sveta leta 2012 je načeloma iznašel
teoretik New Agea José Argüelles (1939-2011), rojen v Mehiki, a državljan ZDA.
Na plano jo je potegnil že v sedemdesetih letih 20. Stoletja, podrobno pa jo je
opisal v knjigi iz leta 1987, »The Mayan Factor«. Ker je lani umrl, ne bo videl,
če se je njegova 'prerokba' uresničila, še bolj kot to pa je pomembno, da je
bil doktor umetnostne zgodovine, ne pa arheolog ali strokovnjak za majevsko
kulturo. Poleg tega ni nikdar skrival, kako mnoge njegove teorije izhajajo iz
'videnj', ki jih je imel pod vplivom mamila LSD. Niti eden izmed akademskih
strokovnjakov, ki resno preučujejo majevsko civilizacijo, ni nikdar resno jemal
Argüellesa in njegovih teorij, 'šarlatan' pa je še najmilejša označba, ki so mu
jo ti znanstveniki pridali. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Argüellesova knjiga sicer izhaja iz resničnega
podatka. Svet je za Maje začel obstajati na nek določen datum, ki ga je mogoče
izračunati. Različni viri nudijo več različic, najbolj razširjeni datum pa je
leto 3114 pr. Kr. Takrat se začnejo cikli let, ki jih imenujejo 'b’ak’tun'.
Veliko majevskih spisov govori o dvajsetih 'b’ak’tun', nakar naj bi bilo konec
tega sveta ali cikla. Po teh spisih naj se tako na enega od dni med 21. In 23.
Decembrom 2012 končal trinajsti 'b’ak’tun' in začel štirinajsti.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Konec enega 'b’ak’tun' ne pomeni konec sveta, kot to
razume krščanski Zahod (pa nič, če si tega ne želi priznati). Za Maje je to razlog za praznovanje in veselje,
prav na to se namreč nanašajo zapisi o našem decembru 2012.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ni niti gotovo, da so ta ljudstva mislila, da bo konec
sveta ob koncu dvajsetega 'b’ak’tun' (od katerega nas vseeno loči kako
tisočletje), saj je po njihovem pojmovanju pred našim svetom obstajal še en
svet, zato bi tudi tu lahko šlo za konec enega sveta, ne pa sveta. Res je tudi,
da o njihovih verovanjih vemo le malo – kot bi imeli le določeno število
koščkov sestavljanke, ostali pa bi bili razkropljeni kdove kje.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Lahko bi povedali še marsikaj, a naj bo dovolj, da ne
bomo predolgi. Strokovnjaki, ki preučujejo majevsko kulturo pravijo, da je
nazadnje za milijoni internetnih strani, stotinami knjig, televizijskimi
oddajami le čista tržna špekulacija. Pri postmoderni publiki so namreč meje med
resničnim in namišljenim postale zares ohlapne. V pop-kulturi je življenje
tisto, ki posnema avdiovizualne in knjižne izdelke, ne več obratno. Res je pa
tudi to, da je danes New Age v krizi, vendar pa obstajajo mnogi, ki bi ga – iz
najrazličnejših razlogov – radi ponovno lansirali. Domnevna prerokba o koncu
sveta v letu 2012 je čudovita priložnost za to. Kot se pogosto zgodi, strah
mnogih polni denarnice nekaterih.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"><i>Objavljeno v prilogi '<a href="http://www.noviglas.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=4085&Itemid=1">Bodi človek!</a>' (Novi glas)</i></span></div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-12082952490422866572012-01-26T09:14:00.001+01:002012-01-26T09:14:11.988+01:00Eugène Ionesco: Prek absurdnega k Absolutnemu<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;">Anonimni
pričevalci 20. stoletja (3a)</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"><br /></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;">Romunski
dramaturg (1909-1994), ki so ga po začetnem hladnem odzivu Francozi vzeli za
svojega (na prvi uprizoritvi Plešaste pevke naj bi bili zgolj trije gledalci,
kakor pravi ustno izročilo). Med študijem francoske književnosti na
bukareštanski univerzi je spoznal še dva druga velikana romunskega rodu, Emila
Ciorana in Mircea Eliadeja, s katerima je ostal tesen prijatelj vse življenje
(no, v primeru drugega do njegove smrti, leta 1986. Poznamo ga kot
utemeljitelja dramatike absurda. Iz nič je postajal nekdo, vse bolj priljubljen
pri ljudeh, z leti pa vse manj priljubljen pri kritikih, ki so počasi le dojeli,
kam v njegovih dramah pes taco moli, saj se v njih skriva kritika Zahodne
družbe in razsvetljenskega pogleda na svet, z umorom Boga na čelu. Kako
genialno zafrkljiv je znal biti, nam pove nagrobni napis: »Molite k sam ne vem,
komu: Upam, da k Jezusu Kristusu!«<span> </span></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4oxl9vk8COCaziLd4EkpvUtOUYM95bMv0z3baX8gYBHqj2ns94ERipWEzDfbu394VhCahKkpDrLO9Rpl1XWL2bzNzR-bxe_IuUb788yN2t-jhMPnOiPBsnpyoosI2kyLOWh5FLWODoK9Y/s1600/Ionesco11.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="292" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4oxl9vk8COCaziLd4EkpvUtOUYM95bMv0z3baX8gYBHqj2ns94ERipWEzDfbu394VhCahKkpDrLO9Rpl1XWL2bzNzR-bxe_IuUb788yN2t-jhMPnOiPBsnpyoosI2kyLOWh5FLWODoK9Y/s320/Ionesco11.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">O ideologijah, vseh, na desni in na levi, je dejal: »Nič drugega niso,
kot kletke, ki življenje osiromašijo, ker ga zaprejo pred skrivnostjo tako, da
skušajo odstraniti, eksorcizirati prava vprašanja, tista, ki so zares
pomembna«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Zato pa so bili vsi 'napredni' evropski intelektualci tako
zaprepaščeni, ko je preprosti Romun z Olimpa pahnil do tedaj nedotakljiva
božanstva, kot npr. Bertolta Brechta, za katerega je dejal, kako je kvečjemu »soliden
režiser, vendar pa površinski in škodljiv dramaturg. V raznih Brechtih in
drugih gledaliških prvih violinah vladajoče kulture (t.i. <i>Culture engagée</i>,
podobno kjer so glavni predstavniki Sartre, Proust ipd. zagovarjali večjo
družbeno angažiranost avtorjev, zato pa so bila njihova dela tudi precej
ideološko obarvana, op. p.) je neko pomanjkanje globine, neko poenostavljanje,
ki jemljejo človeku tesnobo, čudenje, zato pa tudi iskanje nekega možnega
upanja, ki bi osmislilo življenje in smrt. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Politične ideologije ali socialne
organizacije, ki pozabijo na metafizično razsežnost, ne bodo nikdar niti malo prodrle
v vprašanje trpljenja, grenkobe tega, da živimo, <span> </span>iz ure v uro nepreklicno bližajoč se svojemu
koncu. Nikdar ne bodo mogle potešiti naše žeje po absolutnem. V ideologu – ki je
po definiciji posploševalec in suženj vladajočih filozofij, ki jih narekujejo
vladajoči režimi in mode – je tista kruta nečloveškost nekoga, ki hoče
ignorirati dramo posameznika tako, da skuša vse skupaj utopiti v neki iluzorni
družbeni kadi. A noben protestni sprevod ne bo nikdar mogel potolažiti ženske,
katere noben moški ne ljubi, starega človeka, ki je vedno bil in vedno bo med
nami in ki, žalosten in sam, sedeč pred oknom gleda prazno cesto. Ne pišem, da
bi vprašanja omrtvičil, marveč, da bi napravil bolečin še bolj neznosno, da bi
našel olajšanje na tesnobo smrti, ki me preganja vse od takrat, ko sem se pri
štirih letih ozavestil«. Zaradi podobnih in še drugih razmišljanj so tako pisca
izključili iz elitnih krogov in ga označili za 'starega reakcionarja', za
'prevaranta'… Odgovoril jim je na svoj način, ko je dobi, ko je bil protest
proti inštitucijam na višku in je Sartre (še enega od »lažnih učiteljev«, ki ga
je Ionesco označil za »razpečevalca narkotikov proti smislu življenja«) zavrnil
Nobelovo nagrado, leta 1970, postal član Francoske akademije. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Že leta 1968 je
znal protestirati na svoj način. Ko se je naveličal študentskega shoda, ki je skandiral
komunistične parole pod njegovim stanovanjem v Latinski četrti, je stopil na
balkon in zakričal: »Vi kar protestirajte, tako ali tako boste vsi postali
notarji in vodje bank«. Ta njegova neposrednost ga je tako pahnila v senco, iz
katere pa je nato prišel na plano že v osemdesetih letih, danes pa je spet tam,
kjer si zasluži.</span></div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-40982186128469759322012-01-04T09:02:00.001+01:002012-01-04T09:02:11.408+01:00Odkod 25. december?<div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Božični dan
skozi oči zgodovine</span></i><br />
<br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Po splošno
razširjenem mnenju, naj bi kristjani predvsem pokristjanjevali poganske običaje
in praznike. Posebej znano je v tem oziru prepričanje, da bi naj pokristjanili
<span class="il">25</span>. <span class="il">december</span>, praznik rojstva Sonca (<i>Dies
Natalis Solis Invicti</i>), katerega začetnik je cesar Avrelijan, leta 274. Kaj
pa, če je resravno obratno, in je želel kot protiutež krščanskemu prazniku
postaviti cesar poganski praznik? Prvo krščansko praznovanje Božiča je namreč
izpričano v letu 204, o njem pa poroča zgodovinar Hipolit Rimski. </span><br />
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"> </span><br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Dejstvo je, da
od začetka kristjani tega praznika niso praznovali rojstnih dnevov, saj je to
bila poganska praksa. Rimljani so tako npr. 21. aprila praznovali rojstni dan
Rima (<i>Natalis Romae</i>). Za prve
krščanske skupnosti je bil pomembnejši drugi rojstni dan, »rojstni dan za
nebesa«. Ravno zaradi tega so praznovali smrtni dan mučencev – s tem so se
rodili za večno življenje. Podobno se je tudi zato pri nas včasih praznovalo
godovni dan in ne rojstni dan. Zakaj pa bi navaden kmečki človek praznoval
rojstvo nekoga v težko in mizerno stvarnost zemeljskega vsakdana? Ta je bila
našim prednikom smiselna samo v luči večnosti. Danes godovni dnevi izgubljajo
na svojem pomenu, vsi pa tako ali drugače praznujemo svoj rojstni dan.</span><br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"> </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-pSrzlT9MJCw/TwQHTxTs-JI/AAAAAAAABw4/QI9BoH3tChg/s1600/christmas-lesson-calendar.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="211" src="http://4.bp.blogspot.com/-pSrzlT9MJCw/TwQHTxTs-JI/AAAAAAAABw4/QI9BoH3tChg/s320/christmas-lesson-calendar.jpg" width="320" /></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">To našo
spremembo v praznovanju lahko vzamemo kot znamenje časov, v katerih je tudi
večnostni pogled izgubil na veljavi, tudi med tistimi, ki sebe uvrščajo med
verne in kristjane.Kje pa so potem
kristjani dobili navdih za praznovanje Božjega rojstva ravno na ta datum, če ne
v poganskih običajih? Znotraj krščanskega izročila samega in v judovstvu,
podobno kot velja že za krščansko véliko noč, ki ni le praznovanje Izraelove
osvoboditve izpod egiptovske sužnosti, temveč osvoboditev vsega človeštva izpod
jarma greha in smrti. Podobno tudi Božič pomeni izpolnitev Božjih odrešenjskih obljub
Izraelu.</span><br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"> </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Med zgodovinarji
je sprva bilo splošno razširjeno, da je tradicija postavljanja praznika
Gospodovega rojstva nastala šele nekaj stoletij po dogodku samem, brez neke
stvarne povezave z dejanskim datumom njegovega rojstva. Vendar pa novejše
raziskave dokazujejo, da naj ta datum ne bi bil brez vsake navezave na dogodek
Kristusovega rojstva. Glede same letnice je velika verjetnost, da naj bi se
rodil med 7 in 4 pred tistim mejnikom, ki je bil postavljen kot točka nič in
razdeljuje zgodovinske dogodke na 'pred Kristusom' in 'po Kristusu'.</span><br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Če tako sledimo
najprej smeri, ki pravi, da je bil datum izbran znotraj krščanske tradicije,
brez vpliva zunanjih religij, pridemo do naslednjih hipotez:</span><br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"> </span></div>
<ul style="text-align: justify;">
<li><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Po
prvi se datum naslanja na dan Jezusove smrti oz. na Véliki petek. Ker datum
smrti ni natančno določen v evangelijih, so ga prvi kristjani umeščali nekje
med <span class="il">25</span>. marec in 6. april, potem pa so sledili starodavni ideji, po kateri so
starozavezni preroki umrli na obletnico svojega spočetja. Po tej hipotezi, naj
bi Jezus umrl na dan svojega učlovéčenja oz. spočetja, kar postavlja rojstni
datum devet mesecev zatem – <span class="il">25</span>. <span class="il">december</span> ali 6. januar.</span></li>
<li><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"><span></span>Druga se nanaša na določitev datuma Gospodovega
oznanjenja Mariji. Spomladansko enakonočje naj bi namreč bil pravšnji dan za
spočetje Odrešenika, devet mesecev kasneje pa je <span class="il">25</span>. <span class="il">december</span>.</span><span style="font-family: Symbol; font-size: 10pt;"><span> </span></span></li>
<li><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Simbolika
vzhajanja sonca in luči sta v pogosti rabi v krščanstvu in Svetem pismu. V
Lukovem evangeliju Janezov oče, Zaharija, Kristusovo rojstvo opisuje kot obisk
vzhajajočega sonca z višave (Lk 1,78). Rojstvo na dan, ko se začne dan spet
daljšati je tako v precej logični povezavi s to simboliko.</span></li>
<li><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Zadnja
tovrstna hipoteza pa se nanaša na analizo besedil iz knjižnice skupnosti esenov
v Kumranu in nekaterih informacij, ki nam jih nudi Lukov evangelij. Po
evangelistu Luku naj bi bil Janez Krstnik spočet šest mesecev pred Jezusom, kar
je petnajst mesecev pred Božičem, kar je bilo oznanjeno Zahariju med svetim
opravilom v jeruzalemskem templju. Iz kumranskih zvitkov so lahko
rekonstruirali vrstni red bogoslužja, ki so mu sledili različni duhovniški
rodovi. Abijev rod, ki mu je pripadal Zaharija, je prišel na vrsto dvakrat v
letu, eden od datumov pa je padel prav na konec septembra, kar je prav petnajst
mesecev pred Božičem. </span></li>
</ul>
<div style="text-align: justify;">
<br /><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;">Po drugi smeri
hipotez, po kateri gre določanje datuma iskati izven krščanskega izročila, <span> </span>je <span class="il">25</span>. <span class="il">december</span> poskus pokristjanjenja
predhodnih oblik bogoslužja, zlasti judovskih. Praznik Jezusovega rojstva naj
bi tako nadomestil judovski praznik luči – Hanukkàh (dan ponovne posvetitve
templja po oskrunjenju v 2. stoletju pr. Kr.), ki se praznuje <span class="il">25</span>. Kisleva. Judovski
mesec Kislev nekako sovpada z našim decembrom. Podobno kot Pasha in Binkošti,
naj bi se tudi Božič po tej hipotezi naslanjal na predhodno judovsko
praznovanje. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 11pt;"><i>Objavljeno v 8. številki priloge 'Bodi človek!' (<a href="http://www.noviglas.eu/">Novi glas</a>)</i> </span></div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-67984013858072515712011-12-30T11:00:00.001+01:002011-12-30T11:00:46.949+01:00p. Bellarmino Bagatti: Po zgodovinskih sledeh krščanstva<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;">Anonimni
pričevalci 20. stoletja (2)</span></i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"><br /></span></b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;">Frančiškanski
arheolog p. Bellarmino Bagatti se je rodil kot Camillo v kraju Lari, blizu Pise
v Toskani, leta 1905. Praktično takoj po zaključenem študiju na Papeškem
inštitutu za krščansko arheologijo, se je odpravil v Sveto deželo, kjer je
živel in delal vse do svoje smrti, leta 1990. Raziskal je veliko krajev, kjer
se kristjani spominjamo svetopisemskih dogodkov, med njimi zlasti Nazaret, za
katerega je ugotovil, da je bil v 1. Stoletju le majhna vasica, in cerkev 'Christus
flevit' na Oljski gori v Jeruzalemu, pod katero je našel domnevni grob apostola
Petra. Splošno ni kdove kako znan, zato ga <span> </span>lahko uvrstimo med 'anonimne pričevalce 20. Stoletja'.</span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-VRnl4dNq8eU/Tv2Llji3coI/AAAAAAAABwU/pSUdmN8K3Yk/s1600/54841974_0271f9677a_o.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://1.bp.blogspot.com/-VRnl4dNq8eU/Tv2Llji3coI/AAAAAAAABwU/pSUdmN8K3Yk/s320/54841974_0271f9677a_o.jpg" width="225" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;">»Vse od časov Voltairea so določeni kritiki z vse večjo vztrajnostjo skozi
celotno 19. Stoletje in del 20. Stoletja bili skeptični glede romarskih krajev
v Sveti deželi. Govorili so, kako so svetišča zrasla zato, da bi cinično
izrabili pobožnost lahkovernih romarjev. Po njihovem mnenju se je prevara
začela že s cesarjem Konstantinom, ki naj bi iz političnih razlogov, da bi si
pač pridobil prijatelje med kristjani, 3. Stoletja po Jezusovi smrti dal
postaviti cerkve na krajih, ki so bili določeni glede na neoprijemljivo
izročilo. Prevara naj bi senadaljevala od srednjega veka naprej, zlasti s
strani frančiškanov, ki naj bi z izmišljenimi zgodbami romarjem odvezovali mošnjiček.
Tega pa niso zagovarjali le protikrščanski propagandisti, temveč tudi kopica
uglednih profesorjev, ki so s celo kopico argumentov naredili močan vtis na
bralce«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Našega patra pa so le še bolj spodbudili k iskanju materialnih dokazov
o zgodovinskosti evangelijev. Svoje delo takole strni: »Po tolikih desetletjih
dela na terenu lahko rečem, da samo kdor dela za pisalno mizo, ne da bi se
premaknil iz svoje knjižnice, lahko trdi, da to, kar pripovedujejo evangeliji,
ni zgodovinsko«. To je počel zelo znanstveno in natančno, saj: »Naloga vsake
znanosti ni v tem, da nekomu damo prav ali ne, temveč v podajanju objektivnih
podatkov, kar velja tudi za arheologijo. Naša odkopavanja pa so vseeno privedla
do ozračja ponovne zaupljivosti po tolikih letih sumničavosti«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">»Danes je
mogoče sestaviti zgodovinsko verigo, katere prvi členi so utrjeni v
evangeljskih časih«. Kljub vsemu profesionalnemu delu in priznanjem največjih
svetovnih univerz pa cilj p. Bellarmina nikdar ni bil ta, da bi v ospredje
postavljal svoje delo, temveč, da bi ga prikazal v drugačni luči: »Ni najbolj
važno študirati Jezusa, temveč ljubiti, kakor je on rekel. Krščanstvo je
preživelo do zdaj in bo še naprej, pa ne zaradi nas, ki se imamo za učene,
temveč zaradi vere in ljubezni preprostih ljudi. Ponižni, in ne strokovnjaki, ki
so pogosto tako ošabni, so tisti, ki resnično razumejo evangelij«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-b9E_cHuwLf8/Tv2LekPxmJI/AAAAAAAABwI/-GcqBn8fBhs/s1600/N-Ann-grotto.u.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="234" src="http://3.bp.blogspot.com/-b9E_cHuwLf8/Tv2LekPxmJI/AAAAAAAABwI/-GcqBn8fBhs/s320/N-Ann-grotto.u.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ko so ga
spomnili, da je tudi sam življenje posvetil znanstvenim raziskavam, je takoj
odvrnil: »Predvsem sem redovnik, na to pot sem se podal zgolj iz poslušnosti do
predstojnikov. Bolj ko sem napredoval, tem bolj sem razumel, kako je študij
brez ponižnosti tisti, ki ovira razumevanje. Prav zato nam Jezus pravi, da
moramo postati kakor otroci – če ne spet najdemo tiste otroškosti, lahko
postanemo tudi največji učenjaki tega sveta, pa vseeno ne bomo nikdar razumeli
ničesar. Jezus od nas ne zahteva učenosti ali visoke kulture, saj nas ne bo po
teh sodil, temveč po ljubezni. Njega zanima naše srce, zanima ga, da se med
seboj ljubimo«. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ta zavest je še kako pomembna za arheologa, katerega življenje
nikakor ni lahko: »Življenje arheologa skoraj vselej sestoji iz nesmiselnega
napora, iz zapletenega izkopavanja, študija, primerjanja. Navadno še zdaleč ni
tako vznemirljivo kot mislijo nekateri. Presenetljive in razburljive najdbe so
redke. Večinoma pridemo do naših sklepov preko neke serije fragmentov, ki jim
nestrokovnjaki ne bi namenili niti najmanjše pozornosti. Potem pa se nenadoma
človek znajde pred najdbo, ki ga nagradi za ves vloženi trud in napor, kot npr.
tisti napis: 'Zdrava, Marija' … Ko so začeli postavljati novo baziliko
Gospodovega oznanjenja v Nazaretu, sem imel priložnost kopati v votlini, ki je po
krščanskem izročilu veljala za Marijino hišo. Vse nazareške hiše so bile takšne
– revna bivališča, votline, izdolbene v apnenčasto pobočje griča, kjer so
skupaj živeli ljudje in živina. Ko smo prišli do najstarejšega sloja (pred
Konstantinom) smo ugotovili, da so že takoj na začetku krščanstva tisti kraj
spremenili v svetišče. Na nekem ometu smo zagledali tisti vznemirljiv grški
napis iz 1. st. po Kr., ki ga je vpraskal neki romar: 'Chàire Maria' – 'Zdrava,
Marija'. Našli smo še en grški in en armenski zapis. Prvi pravi: 'Na svetem
Marijinem kraju sem pisal', drugi, le delno ohranjen, pa: 'Lepa Devica'… Kdaj
pa kdaj smo tudi mi ubogi arheologi lahko koristni. Po naši zaslugi lahko tako vsak
katoličan, ki moli rožni venec, spozna, da se s tem včleni v verigo, ki pelje
vse do samega začetka v Nazaretu, morda z nekom, ki je Jezusovo mater spoznal takrat,
ko je za vse bila le preprosto dekle, žena in potem vdova tesarja Jožefa«.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;"><i>Izšlo v 8. številki priloge 'Bodi človek!' (tednik <a href="http://www.noviglas.eu/">Novi glas</a>)</i></span></div>
<div class="yj6qo ajU">
<div class="ajR" data-tooltip="Prikaže del vsebine" id=":18d" role="button" tabindex="0">
<img class="ajT" src="https://mail.google.com/mail/images/cleardot.gif" /></div>
</div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3785222670774721052.post-79031949610418572062011-12-09T13:25:00.001+01:002011-12-09T13:36:45.553+01:00Léo Moulin: 'Regula' med levico in desnico<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i>Anonimni pričevalci 20.
stoletja (1)</i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i>V novem ciklu člankov z
naslovom 'Anonimni pričevalci 20. stoletja' nam bodo spregovorili veliki ljudje
preteklega stoletja, ki sicer še zdaleč niso anonimni, gledano na splošno, so
pa anonimni v smislu govora o Bogu in krščanstvu oz. jih po tej plati vsaj ne
poznamo kaj preveč. Spregovorili nam bodo takšni kalibri kot Umberto Eco,
Leonardo Sciascia, André Frossard, Eugéne Ionesco... Kot prvi nam bo
spregovoril véliki belgijski humanist Léo Moulin (1906-1996).</i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhVsq0TbNPp8pj8gixqR0-9IaGuj3B2eiijEWj5j-cXtgve3zDrOvK_s1cXW-HUTX8SFMAXVKIzAYf_jNnycR2aVUcQYTP_ktvd9pnpYKPKcuzPBKVn1BGNGNQm3v8HU9CpIkNyRNRfaEOD/s1600/Leo-Moulin-s.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhVsq0TbNPp8pj8gixqR0-9IaGuj3B2eiijEWj5j-cXtgve3zDrOvK_s1cXW-HUTX8SFMAXVKIzAYf_jNnycR2aVUcQYTP_ktvd9pnpYKPKcuzPBKVn1BGNGNQm3v8HU9CpIkNyRNRfaEOD/s1600/Leo-Moulin-s.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><i>Léo Moulin v Valtellini</i></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><i><br /></i></td></tr>
</tbody></table>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Belgijski humanist, ki se je sicer
imel za agnostika, se je ukvarjal res z mnogimi platmi človeške družbe, to pa
počel energično skozi celotno življenje. In kako ostati mlad kljub starosti? Treba
je »ljubiti življenje, ljubiti ljudi, čeprav se o njih ne smemo slepiti,
ljubiti ideje, dežele, nove jedi. Nikdar se ne sme reči 'v mojih časih'. Treba
se je spominjati preteklosti, živeti pa v sedanjosti, vendar tako, da smo
usmerjeni v prihodnost«. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Da gre za posebnega moža, pričuje njegovo delo, kjer
preučuje zgodovino, psihologijo in sociologijo kuhinje. Svetovno znano je
njegovo delo <i>L'Europe a table</i>, kjer
prek gastronomije skuša sestaviti zgodovino Stare celine, vključno z versko.
Naj okusimo nekoliko te njegove kuhinje: »Katoliški Poljaki kuhajo odlično,
njihovi sosedje vzhodni Nemci, ki so protestanti, pa zanič. Kako je to vendar
mogoče, glede na to, da imajo oboji enako podnebje in sestavine? Razlog je, na
tem in na drugih področjih, verski. Vsepovsod je kuhinja protestantov manj
okusna od kuhinje katoličanov. Dejstvo je, da je protestantizem res ustvaril
ekonomsko zelo razgibano družbo, vendar pa zatrl <i>la joie de vivre </i>(veselje do življenja). Ker je človek po njihovem
nauku sam pred Bogom, pade nanj vsa teža odgovornosti in krivde, vključno s
'čutnostjo' jedi. Katoličan je svobodnejši, manj zakompleksan, saj ve, da mu pomaga
cela mreža cerkvenih in kulturnih posrednikov, zlasti je tu možnost spovedi, s
svojim odrešilnim odpuščanjem. Protestantskemu verniku je rečeno nekako tako: 'Kako
se rešiš, je tvoja stvar, gre za tvoj osebni odnos z Bogom'. Na ta način se
ljudje ali čutijo potlačene ali pa hlinijo neko krepost, ki je ne morejo
udejanjati. Tako pride na površje tista nevarnost hinavščine, ki zaznamuje
velik del severnega dela Evrope«. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Je pa bil Moulin zlasti navdušen nad sv.
Benediktom. Ker je bil belgijski humanist tudi predavatelj politologije, je
raziskoval vpliv Benediktove <i>Regule</i>
na politično misel. Prepričan je, da so ljudje v vsakem času razdeljeni na dve
strani, pač glede na značaj in osebno zgodovino – na 'desnico', ki nima
nobenega zaupanja v človeka in na 'levico', ki preveč zaupa v človeka, naravna
razdelitev, ki pa ima verske temelje. O tem razpravlja v pamfletu <i>La gauche, la droite e le péché originel (Levica,
desnica in izvirni greh)</i>: »Desnica in levica, konservativci in naprednjaki,
zagovorniki ohranitve in revolucije, imajo svoja začetnika v Avguštinu in
Pelagiju. Prvi je dal prevelik poudarek vplivu greha Adama in Eve na človeka,
medtem ko je drugi ta vpliv preveč omejil, ga minimiziral. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Po Avguštinu je
torej samo Božje posredovanje tisto, ki lahko človeka spet vrne in ga obdrži na
pravi poti, za Pelagija pa človek sploh ni tako pokvarjen, zato so dovolj
spodbude, vzgoja, 'reforme'. Zato ni naključje, da je prav slednji navdihoval
Rousseauja in na sploh vso levico, tako reformno kot revolucionarno, ki si
domišlja, kako je zlo sveta mogoče odpraviti s pomočjo odlokov in zakonov, z
vplivanjem na družbeno-politično strukturo. Avguštin po drugi strani navdihuje
vse 'desničarje', ki privilegirajo zakone in red, ki zaupajo v sodišča in
policijske sile, ker na noben način ne mislijo, da je človek po naravi dober,
zato ga je treba nadzorovati in usmerjati. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Moderni desno-levi spopad se sicer
ima za političnega, v resnici pa je teološki, verski.« Benedikt je »uspel najti
ravnovesje med tema dvema težnjama … Čeprav se ne slepi, da noben človek ni
brezmadežen, ga vseeno globoko ljubi in želi, vsakemu na njemu lasten način,
pomagati, da se reši, morda da celo postane svetnik … Da bi cerkveni možje
modro in učinkovito vladali, morajo ohranjati ravnovesje med karizmo in
institucijo, med ljubeznijo in zakoni … Benedikt uspe v svojih redovnih
pravilih izročilo rimskega prava oplemenititi z novo vero«.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i>Objavljeno v prilogi <a href="http://www.noviglas.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=3956&Itemid=1">Novega glasa 'Bodi človek'</a></i> </div>
<div class="yj6qo ajU">
<div class="ajR" data-tooltip="Prikaže del vsebine" id=":14e" role="button" tabindex="0">
<img class="ajT" src="https://mail.google.com/mail/images/cleardot.gif" /></div>
</div>Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)http://www.blogger.com/profile/03941306508234303514noreply@blogger.com0