Semena sodobne nevere

Semena nevere v 18. in 19. stoletju, ki jih je povzel kard. Hergenröther: indiferentizem, darvinizem, materializem.

Seme nevere, ki so ga zasejali racionalistični filozofi in književniki 18. stoletja; ateistična načela, ki so s francosko revolucijo prodrla v politično življenje; materialistične ideje, ki so pripeljale do socializma, so bili glavni viri, iz katerih je v 19. stoletju vzklilo močno gibanje nevere, usmerjeno proti krščanstvu. 

Brezverska filozofija, ki sta jo spodbujala sistema pozitivizma in agnosticizma, je skupaj z darvinistično teorijo evolucije pripeljala do sodobnega materializma; ta pa si prizadeva uničiti vse nadnaravno in je tudi temelj socializma, s katerim se protikrščanska prizadevanja širijo med širšimi ljudskimi množicami, zlasti med delavci. 

Tako znanost kot politika sta se vse bolj oddaljevali od vsakršnega vpliva krščanskih naukov in zakonov krščanske morale. Na široko se je širil verski indiferentizem, tj. praktična nevera. Iz teh virov so iz različnih krogov prihajala prizadevanja za vse večje razkristjanjenje vsega javnega življenja, šolstva, umetnosti, književnosti in zakonodaje. Francija, domovina velike revolucije, je narod, ki je najbolj napredoval na tej nevarni poti; vendar je tudi v drugih državah, kot je Nemčija, po prvi polovici 19. stoletja nevera močno napredovala. Katoliška Cerkev je edini močan branik pred tem protikrščanskim gibanjem; protestantizem s svojimi vodilnimi teologi je skoraj v celoti postal žrtev brezbožnega racionalizma.

Odlomek iz zadnje knjige kardinala v zbirki njegove cerkvene zgodovine, z naslovom: 'Kulturkampf, 1. vatikanski koncil, pontifikati vse do Benedikta XV.