Pavlin Oglejski

Danes goduje sv. Pavlin Oglejski, zelo pomemben svetnik za naše kraje. Rodil se je okrog leta 730 v okolici Čedada (Premariacco), ko so tam vladali Langobardi. Ko so Franki leta 776 zavzeli Furlanijo, se je Pavlin seznanil s Karlom Velikim in postal član frankovske dvorne shole - bil je Magister grammaticus. Na dvoru je ostal kakih deset let in si pridobil naklonjenost številnih evropskih učenjakov. Najpomembnejše za nas je pridobljeno prijateljstvo z Arnom, ki je kasneje postal škof v Salzburgu. Na posredovanje Karla Velikega, je papež Leon III. Pavlina postavil za oglejskega patriarha. Bil je velik borec zoper krivi nauk adopcionizma (Bog Oče je Jezusa pri krstu posinovil - Kristus torej ni pravi Božji sin). Javno je proti verskim zmotam nastopil na cerkvenih zborih v Regensburgu (792, 794), na cerkvenem zboru v Frankfurtu (796) in na pokrajinskem cerkvenem zboru (koncilu) v Čedadu (796), kjer je tudi bival.

Ob imenovanju za patriarha se je že začel pripravljati na pokristjanjevanje naših krajev. Po frankovskih zmagah nad Obri v letih 791 in 795 je obiskal novoosvojene kraje in se s škofom Arnom dogovoril za mejo med salzburško in oglejsko metropolijo na reki Dravi - ta ločitev se je obdržala skoraj celo tisočletje. Njegova metoda pokristjanjevanja je bila miroljubna, nenasilna, kar je bilo odločilnega pomena, da se je med našimi predniki krščanska vera tako dobro prijela in razširila. Upravičeno ga lahko imenujemo za apostola Slovencev.

Bil je tudi velik kulturnik in prefinjen pesnik, med najvidnejšimi v Evropi tedanjega časa - med drugimi mu pripisujejo tudi avtorstvo evharistične pesmi Ubi caritas est vera (Kjer je resnična ljubezen). Umrl je na današnji dan, 11. januarja 802 v Čedadu.