Dvajseto stoletje pravzaprav ni bilo tako napačno

"Dvajseto stoletje imajo za posebno polno vojn, vendar pa nekateri pokazatelji to ovržejo. Če pogledamo Evropo, je najdaljše obdobje miru prav tisto od leta 1945 do 2000 s 55-imi zaporednimi leti miru, ki presegajo 44 let drugega 'velikega miru', ki gre od avstrijske nasledstvene vojne (1748) pa do francosko-avstrijsko-pruske vojne (1792). Rusija je bila v dvajsetem stoletju skupaj v vojni petindvajset let (rusko-japonska vojna, prva svetovna vojna, rusko-poljska vojna, druga svetovna vojna, invazija Afganistana), vendar pa je bila v 19. stoletju v vojni kar 56 let (napoleonske vojne, rusko-perzijske vojne, rusko-turške vojne, rusko-švedske vojne, Krim, rusko-afganistanska vojna). Podobno so bile ZDA v vojni 66 let v 19. stoletju, 35 pa v dvajsetem. Lahko bi nadaljevali, a se zdi dovolj, da zanikamo ta dozdevni primat dvajsetega stoletja. Res je sicer, da so vojne dvajsetega stoletja povzročile največje število žrtev v zgodovini: nobena predhodna vojna ni povzročila 50 milijonov žrtev, kot jih je povzročila druga svetovna vojna, a to kaže na večjo tehnično moč uporabljenih sredstev in ne na večjo krutost ljudi dvajsetega stoletja".

"To je odlomek iz dela Alda Giannulija, ki je pravkar izšla v Italiji, nosi pa naslov "L'abuso pubblico della storia - come e perché il potere politico falsifica il passato" (Javna zloraba zgodovine - kako in zakaj politična moč potvarja preteklost). Giannuli je docent na Milanski univerzi in nam pove, da za dobro zgodovinsko delo ni dovolj pripovedovanje, potrebno je razbiti predsodke."

To objavo sem našel na blogu novinarja italijanskega dnevnika Corriere della sera Dina Messine. Najbrž ni treba dvakrat poudariti, da gre za veliko brco v temo, kar sta spomnila novinarja tudi dva komentatorja. Če drugega ne, sta bili v Evropi po drugi svetovni vsaj še dve vojni. Prva je bila vojna na Balkanu med BiH, Hrvaško in tedanjo Jugoslavijo (Srbijo in Črno goro), zraven pa štejmo še Slovenijo z desetdnevno osamosvojitveno vojno. Za drugo vojno lahko štejemo NATOv napad na Srbijo leta 1999, zato da to štejemo za vojno, je veliko razlogov.

Zanimivo se mi zdi, kako nekateri pišejo o politiki, ki potvarja preteklost, ki napeljuje vodo na svoj mlin, pove nekatera dejstva druge pa zamolči, sami pa počnejo prav isto. Vprašal sem se, do kod pravzaprav sega za nekatere Evropa? V tem primeru se zdi, da je Evropa predvsem politični pojem, ki zavzema le tisti del celine, kjer ni vladal koministični režim, tisti del tostran železne zaveze, mi, ki smo onkraj, pa nismo del Evrope. Zanimivo, pa že pet let smo člani Evropske unije, kjer so tudi Italijani in ostali. Če pogledamo zgodovino, le-ta Evropo pojmuje geografsko, torej do Bosporja in Dardanel, do Urala...

Drži, da je zgodovina polna predsodkov, a po mojem žal sem ne spada oznaka dvajsetega stoletja za najnemirnejše v zgodovini. Pa saj ni treba gledati le na vojne, ampak je toliko drugih stvari, toliko žrtev, fizičnih in moralnih, ki so jih povzročili totalitarni režimi izven vojne. Ugotavljam, da še vedno obstajajo pozitivistični zgodovinarji in veliko jih je. Ti imajo človeka za dobrega, le okoliščine so ga prisilile, da se je tako obnašal, ni sam kriv. Človek dvajsetega stoletja sploh ni nikoli bil krut, kje pa. Vsi dogodki žal dokazujejo, da je človek z grehom še kako zaznamovan in se kaj hitro lahko iz najboljšega prelevi v najslabše živo bitje na zemlji. Če je cela knjiga polna podobnih brc v temo, kakršno smo lahko prebrali zgoraj, potem je ne moremo imeti za dobro zgodovinsko delo. Če je nekdo univerzitetni profesor, še ni nujno, da je dober zgodovinar.