Strani

sobota, 26. september 2009

Janez Nepomuk Hrast

Še en kamenček iz diplomske naloge (če uspem dobiti, bom dodal sliko):

Leta 1874 je umrl dotedanji ravnatelj centralnega semenišča v Gorici, mons. dr. Janez Nepomuk Hrast (rojen na Livku leta 1830), profesor dogmatike, kanonskega prava in cerkvene zgodovine, ter redni član cerkvenega sodišča.

Hrast je doktoriral na Avguštineju na Dunaju leta 1858, do leta 1861 pa bil nadškofov kaplan. Leta 1859 je postal tajnik cerkvenega sodišča in protokolist v škofijski pisarni. Ko je torej postal redni član cerkvenega sodišča ter kar trojni profesor, se je naselil v semenišču ter opustil službi kaplana in škofijskega uradnika. V semenišču je bil kmalu določen na mesto prefekta, že leta 1864 pa je postal ravnatelj zavoda. Znal je vse štiri jezike (slovenščino, italijanščino, nemščino, furlanščino, zraven pa še hrvaščino), ki so bili v rabi na Goriškem, isto pa je sčasoma zahteval tudi od bogoslovcev.

Bil je proti vsakršnim prepirom zaradi narodnosti, saj je bil mnenja, da mora biti duhovnikom na prvem mestu Kristusov nauk, ne pa narodnost. Za duhovnega vodjo je poklical v semenišče dr. Eugenia Valussija, kasnejšega tridentinskega škofa, z njim pa vpeljal tudi pobožnost do Božje Matere (tudi šmarnice v maju) ter zagovarjal pogosto prejemanje zakramentov. Za semenišče je zelo lepo skrbel, saj je dal preurediti kapelo, leta 1872 pa prenoviti semeniško stavbo.

Hrast je bil zelo aktiven tudi na družbeno-kulturnem področju. Ko je list »Soča« začel pisati proti veri, je junija leta 1872 osnoval slovenski katoliški list »Glas«, ki pa je že leto po njegovi smrti nehal izhajati. Moralno in finančno je podprl tudi italijanski katoliški časopis »Il Goriziano«, ki je kasneje postal »L'Eco del Litorale«. Pomagal je pri nakupu hiše za »Goriško katoliško društvo«, ki je pod svojim okriljem skušalo združevati tako slovensko kot italijansko narodnost. Na Hrastovo idejo pa je leta 1874 začelo izhajati nadškofijsko glasilo »Folium periodicum Archidioeceseos Goritiensis«. Nadškof ga je zaradi številnih zaslug leta 1865 imenoval za konzistorialnega svetnika, leta 1870 pa za častnega kanonika.

Umrl je star komaj 45 let za zlatenico.

Ni komentarjev: