Anonimni pričevalci 20. stoletja (5)
Morda je to najbolj poznan italijanski intelektualec v svetu, ki je bil
nekoč narodni voditelj Katoliške akcije v Italiji, a je kasneje
krščanstvo opustil. Velja za velikega poznavalca srednjega veka in
oboževalca sv. Tomaža Akvinskega, ki ga je obravnaval tudi v svoji
diplomski nalogi.
Nad reakcijo katoliške strani ob izidu knjige 'Ime rože'
je bil razočaran, saj so po njegovem mnenju želeli katoliški kritiki
ugajati, ne izstopati iz povprečja. Vsi so namreč hvalili avtorja, ne pa
tudi bralca opozorili na to, da je to neka neeksplodirana mina, ki jo
je avtor namenoma želel vreči na pot. Gre namreč za “slovesno in javno
zavrnitev svoje vere”. O tem pravi: “Res je, ne verujem več v Boga,
morda pa Bog še vedno verjame vame. Med nama je torej še vedno neke
vrste odnos.” Seveda se brani pred ateizmom in se zateka v agnosticizem:
“Nisem tako neumen, da bi dejal, da Boga ni, saj se z razumom ne da
reči ne, da je, ne, da ga ni.” Kot navdušenec nad Akvincem pa pravi: “Če
Bog je, potem je to gotovo Bog sv. Tomaža.”
A poglejmo, kaj zanimivega
nam ima vseeno povedati Eco, in sicer da je najtežja smrt: “Ko mi je
umrl oče, nisem bil več veren, torej niti ni bilo možnosti, da bi upal v
neko njegovo pozemeljsko preživetje.” Potem pa o: “Kultu mrtvih, tako
značilnem za ateiste – to je obupajoči kult nekega izginotja.” “Jasno
je, da s svojo vrsto stave, živeti kot da Boga ne bi bilo, živim veliko
bolj tragično, kot takrat ko sem bil veren – zdaj se veliko težje
spopadam s smrtjo. Veliko več moram delati na tem, da svojemu prehodu
dam neki smisel.” Za Cerkvijo, ki jo je pustil za seboj, vseeno čuti
neko nostalgijo: “Ne glede na vse, sem v njej vedno našel neko tolažbo.”
Za konec torej pove vic v ameriškem stilu: “Po umoru zločinec vstopi v
sinagogo in gre k rabinu: “Rabbi, ubijal sem!” “Njegova kri naj pride nad
tvojo glavo,” mu je odvrnil učitelj, očitno pripadnik fundamentalistične
judovske smeri. Nato je šel v protestantsko svetišče: “Pastor, ubijal
sem!” Ta pa mu je brezbrižno odgovoril: “Me imaš morda za spovednika?
Prosi Kristusa odpuščanja, potem pa pojdi to povedat na policijsko
postajo.” Nazadnje se je znašel še v katoliški cerkvi, kjer je šel v
spovednico: “Oče, ubijal sem!” Z druge strani spovednice pa miren in tih
glas: “Kolikokrat, sin?”
(Iz priloge Bodi človek)
Ni komentarjev:
Objavite komentar