Porrajmos - iztrebljenje Sintov, Romov in drugih ciganov

S tako imenovanim »Auschwitz-Erlass« je 16.12.1942 Heinrich Himmler ukazal deportacijo vseh ciganov iz rodu Sinti in Rom, ki so bivali znotraj meja Tretjega Rajha. Šlo je za povsem drugačen dekret, kot so jih izdajali do tedaj, saj so prejšnji naročali individualno ali tudi skupinsko deportacijo, »Auschwitz-dekret« pa je nalagal popolno uničenje etnične manjšine, Sintov in Romov.

»Po ukazu ReichsFührerja SS je treba v obdobju parih tednov v enega izmed koncentracijskih taborišč poslati cigane mešane krvi, iz rodu Rom in cigane balkanskega izvora in brez nemške krvi,« je narekoval odlok. Z nemško natančnostjo so ukaz tudi izvršili. Do maja 1945 je bilo v Auscwitzu ubitih vsaj 500 tisoč Sintov in Romov. Po vojni se je o tem govorilo bolj malo, zdelo se je, da je svet na ta genocid popolnoma pozabil. Seveda ni manjkalo polemik – v osemdesetih letih je skupina Sintov zasedla osrednji trg nekdanjega koncentracijskega taborišča v Dachauu, da bi protestirali proti nemški birokraciji, ki je v policijskih arhivih še vedno hranila njihove osebne kartoteke še iz Hitlerjevih časov.

Poleti bodo tudi ti ljudje, te žrtve koncentracijskih taborišč, dobili svoj spomenik, ki bo stal v Berlinu, med parlamentom in Brandenburškimi vrati – postavljati pa so ga začeli šele lanskega decembra, toliko let pa je bilo veliko težav, da bi se to uresničilo. Spomenik bo posvečen »ciganom«, da ne bi bili izključen nobeden izmed Sintov in Romov iz drugih evropskih držav.