Narodna gibanja v Avstriji v letih 1835-1848

Delček diplomske naloge za zgodovinsko branje. V prihodnje pa še kakšen del.

Obdobje Metternichovega absolutizma (1835-1848) je zaznamoval živahen preporod narodnih kultur nekaterih nenemških narodov Avstrije, posebej to velja za Čehe. Veliko je bilo vsevrstnih jezikovnih, narodopisnih in zgodovinskih razglabljanj, niso pa smela prerasti nadzorovanih okvirjev. Leta 1823 smo na primer Slovenci na graškem liceju dočakali začetek študija slovenskega jezika. V teh okvirih je bilo zelo priljubljeno tudi domoznanstvo in potopisi, saj je bilo vse to mogoče ustvarjati bolj individualno. Ni pa oblast dovoljevala kakršnegakoli združevanja in povezovanja enako mislečih v razne družbe, posebej je bil strah povezan s študenti, kar je bilo pravzaprav upravičeno, saj se je prav od tod razvilo revolucionarno vrenje.

Oblasti so mislile, da so območna narodnostna gibanja Slovanov veliko manj nevarna od vizije med-slovanske solidarnosti, ki je šla preko meja monarhije. Dunaj je panslavizem smatral za svojega največjega sovražnika. Gibanja naj bi bila celo manj nevarna od liberalizma, na katerega so bili avstrijski Nemci prav bolno pozorni. Seveda so se oblasti zelo motile v svoji presoji, da kulturni preporod ne more vplivati na politične težnje. Ti »kulturni preporodi« so tako še dodatno pripomogli, da se je monarhija iz mehanizma, ki ga je bilo mogoče (ob)vladati kot ne narodno državo, spremenila v nek drugačen organizem, čigar več narodno naravo je potem država bila primorana priznati.

Tako se je v Avstrijskem cesarstvu razvijalo krepilo, ponekod bolj, drugod manj, celo število narodnih gibanj, ki so še kako omajala trdnost in enotnost države. Gibanja so se povečini začela v začetku 19. Stoletja, čeprav korenine nekaterih segajo že v konec 18. Stoletja.

Nekatera od teh gibanj so uživala aktivno podporo dunajskih oblasti, zlasti Čehi, ki so svojega podpornika in zaščitnika našli v grofu Kolowratu, brez njega bi le stežka izšel dekret, ki je dovoljeval Čehom vstop v gimnazije.