Zgodilo se je 9. novembra. Novico je že malo pred 19.00 sporočil Günther Schabowski, član politične pisarne vzhodnonemške komunistične partije. Ko ga je neki novinar vprašal, kdaj naj bi začela veljati nova pravila, ki so vzhodnim Nemcem dovoljevala potovanje na Zahod, pa je odvrnil: "Kolikor jaz vem, takoj". V eni sami uri se je na sedmih mejnih prehodih proti Zahodnemu Berlinu zbralo več deset tisočev vzhodnih Berlinčanov.
Mejnim čuvajem niso dali nobenih navodil in so začeli žigosati dokumente. Množica pa je vse bolj naraščala in v ulici Bornholmer Strasse je načelnik mejnih čuvajev ukazal dvigniti zapornice, tako da so ljudje lahko prešli mejo brez vsakršnega žiga ali mejne kontrole.
Vse to se je dogajalo na večer 9. novembra 1989. Berlinski zid je začel padati in začenjal se je konec Nemške demokratične republike.
V Zahodnem Berlinu je zavladal pravi kaos, saj so bile ulice polne avtomobilov, še več pa je bilo pešcev in kolesarjev. Javna prevozna sredstva so prenehala obratovati, saj se niso mogla prebiti skozi brezštevilno množico, konec tedna pa se je morala ustaviti tudi podzemna železnica.
Ljudje so se premikali peš, s kolesi, s kotalkami. v dveh dneh se je dobršen del 17-ih milijonov prebivalcev DDR zgrnilo v Zahodni Berlin, ki so ga imeli za raj na zemlji. Z vzhodnonemško osebno izkaznico so se lahko zglasili v banki in tam dvignili sto mark dobrodošlice, v barih in restavracijah pa so se lahko zastonj okrepčali, dobili pa so tudi številne zastojnske izdelke.Vrh zidu so stali zbegani vzhodnonemški policisti, pod njimi pa je, zlasti na zahodni strani, množica vse bolj pritiskala na zid. Ta je meril več kot 100 kilometrov, še dodatnih 65 kilometrov pa je bilo še bodeče žice in drugih ovir. V naslednjih dneh pa so množice pregrado odprle na več mestih, med njimi tudi most Glienicke, ki je bil dolg nekaj več kot 100 metrov in je bil pol na Vzhodu in pol na Zahodu. Tu sta si strani tudi izmenjevali zajete vohune.
V nekaj urah se je čez most zgrnila nepregledna množica. Eden od ameriških vojaških policistov, ki je bil vidno zmeden, je dejal zahodnonemškemu kolegu policistu, če ne bi bilo treba ljudi vprašati, kam so namenjeni in koliko časa se bodo tam zadrževali. Nmeški policist se je ozrl na reko ljudi in odvrnil: "Lahko jih vi ustavite in jih vprašate"!
- Carlo Remeny. 2009. "La sera in cui crollo' il Muro di Berlino". Famiglia cristiana, 8. november.
Ni komentarjev:
Objavite komentar