Twain - borec proti lažnim novicam

Iz zgodovine lahko vedno dobimo kaj zanimivega in poučnega tudi za današnji čas. Tokrat nam to ponuja ameriški novinar in pisatelj Mark Twain, katerega stoletnico smrti bomo obhajali naslednjega 21. aprila. 

Ostri in natančni opazovalec okolja, v katerem je živel, kritik družbenih in političnih razmer, s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens - psevdonim predstavlja varno globino za plutje rečne ladje (3,7 m). Twain je namreč delal na ladji na reki Mississipi, tako da je ta merska enota bila ladjarjem in splavarjem zelo dobro znana. Pisatelj pa ni počel le tega, prej je namreč bil tudi rudar in lovec za zlatom... in še kaj bi se dalo našteti v seznamu tega, kar je počel.

Njegova najbolj poznana lika sta najbrž Huckleberry Finn in Tom Sawyer, je pa bil Twain predvsem pošten intelektualec, ki pa je takratni ameriški kulturi predstavljal trn v peti. Ta je resnico imela v čislih le na deklarativni ravni, ne pa tudi v resnici - Twain pa si je za resnico vseskozi prizadeval.

V njegovem pamfletu Freedom of the press (Svoboda tiska), s podnaslovom: "Pošteni novinarji obstajajo. Le stanejo več", najdemo zelo aktualne zadeve, kakor pravzaprav v mnogih Twainovih delih. Svojega bralca opozarja: "Postalo je že sarkastičen pregovor trditi, da mora neka zadeva biti resnična, če se jo je prebralo v časopisu. To je sinteza mnenja, ki ga imajo inteligentni ljudje o tem lažnivem mediju. Težava pa je v tem, da neumneži, ki predstavljajo veliko večino tega in drugih narodov, v to (da je nekaj res, če piše v časopisu op. p.) zares verjamejo in jih oblikuje in prepriča to, kar preberejo v časopisu - in prav v tem je največja škoda".

Junak tiskane besede je postal že star in "pošast", s katero se je boril celo življenje, povprečnost, ki je ljudi indoktrinirala z dezinformacijo, ga je premagovala. "Dobro izrečena laž je nesmrtna," je dejal, kakor le-ta ponavadi rojeva konformizem. "Prilagajanje je v naši naravi. Gre za silo, kateri se uspejo upreti le redki," je zapisal. Po njegovem je bil pravi upor v tem, da se nekdo upre konformizmu, vendar pa je žal tako, da je večina prebivalstva žrtev javnega mnenja. "Ne počnemo drugega kot poslušati, kar smo zmotno zamenjali z misliti. iz vsega tega pa ne dobimo nič drugega kot neko mešanico, ki jo imamo za blagoslov. Njeno ime je Javno Mnenje. Reši vse. Nekateri mislijo, da je to Božji glas".

V Twainovi Ameriki tisk ni bil nič drugega kot degradirani proizvod "horde ignorantskih in samozadovoljnih prostakov, ki niso uspeli kot kopači in čevljarji in ki so se začeli ukvarjati z novinarstvom na svoji poti do zavetišča za reveže". Moč oblastnikov je torej tista, ki usmerja novinarstvo, tisti, ki obvešča pa po drugi strani zlahka usmerja ljudstvo z vnaprej izbranimi in od resnice oddaljenimi sporočili: "Usmerjanje (v originalu je uporabljena 'dresura') počne neverjetne stvari... Slaba načela lahko spremeni v dobra in dobra v slaba; lahko uniči vsako načelo in ga po svoje na novo ustvari". "Obstajajo zakoni, ki varujejo svobodo tiska, ne obstaja pa noben zakon, ki bi ljudi varoval pred tiskom". Ob koncu življenja je še dodal: "Le mrtvim je dovoljeno govoriti resnico".

(Za povezavo na Castellanijev članek v dnevniku Avvenire, kliknite na naslov objave)