Ko se podre zid...

Zgodovinska zanimivost.

Berlinske kronike poročajo, kako se je brezštevilna množica, ki je prišla ob podrtju zidu na Zahod, takoj napotila v nakupovalna središča, kjer so med ostalimi trgovinami tudi prav posebne. Za tiste, ki morda tega ne vedo, v Nemčiji je morda največja veriga erotičnih trgovin na svetu, nekatere, kot npr. prav tista v zahodnem Berlinu, pa so celo večnadstropne. V njih se najde prav vse, najbrž je še domišljija premajhna za tako veliko in raznovrstno ponudbo v tem sektorju, ki jo nudijo nemške trgovine.

Kronike pa tudi poročajo, da se vzhodni Nemci niso napotili le v te trgovine, ampak so dobesedno razgrabili ves erotični material, vse revije in knjige po berlinskih kioskih in knjigarnah. Seveda so se množično napotili tudi v erotične kinodvorane, kjer so se lepo po prusko postavili v vrste in čakali, da bi lahko vstopili.

Zdi se torej, da so bili ljudje na vzhodu bolj kot kruha lačni pornografije. Ne smemo se temu čuditi, saj so komunistične države, vsaj uradno, bile najbolj moralne in čistunske v zgodovini človeštva (spomnim se, kako so naši 'odrasli' sodržavljani pornografske revije kupovali v Italiji, dokaze lahko še vedno najdemo na kakem podstrešju ali omari). V Sovjetski zvezi, na Kitajskem in še kje je bila za producente in trgovce s pornografskim materialom predvidena celo smrtna kazen, ki so jo večkrat tudi izvršili. Seveda so bili na smrt obsojeni tudi tisti odrasli, ki bi jih zasačili pri homoseksualnem spolnem dejanju, kakor tudi posiljevalci žensk, da o tistih, ki so si privoščili mladoletne in otroke, sploh ne govorimo.

Mladi so seveda vsi bili vzgojeni v tem strogem duhu, vendar pa niso niti pomišljali, da bi ob osvoboditvi ne zavili v najbližjo erotično trgovino ali trafiko, da bi dobili prepovedan sad.

Tu se torej pokaže tragika in slepota totalitarnih režimov, ki želijo ustvariti “novega človeka” po svojih sistemih. Ko so izrabljali samo politične, šolske in družbene vzvode, so dosegli samo materialno revščino, zraven katere prideta še duhovna in moralna. Namesto novega pridemo tako samo do “starega” človeka, o katerem govori tudi sv. Pavel. Ta je brez vsake zaščite tako prepuščen trgovcem s spolnim materialom.

Potrebno je torej vse kaj drugega kot policijski režimi s svojimi pedagogi, ki predavajo na “urah spolne vzgoje”, da bi spremenili srca ljudi in njihov način odkrivanja skrivnosti življenja, med katere spada tudi spolnost. Nobena revolucija ni mogoča, če se ne zgodi najprej v človekovi notranjosti. Zunanje revolucije tako niso nič drugega kot minljive fasade, ki trajajo samo toliko časa, kolikor traja režim.

Objavljeno v 2. številki priloge Bodi človek.