Finančna kriza 1929 2

Da končno sedaj nadaljujemo s to znamenito finančno krizo. Iz vsake krize namreč sledi tudi rešitev, kar se je tudi takrat zgodilo. Poglejmo, kako so se odvijale stvari.

Ekonomske teorije tistega časa so predvidevale, da se država more izogibati vmešavanju v tržno ekonomijo. Od leta 1928 je bil predsednik ZDA prav Herbert Hoover, ki se je dobro spoznal na ekonomijo in industrijo, a tudi on je menil, da bi vsako poseganje države bilo najslabše, kar se da storiti.

Medtem pa je finančna kriza dosegla tudi preostanek sveta. V Nemčiji je bilo leta 1930 kar šest milijonov brezposelnih, ki se jih je na volitvah nacionalsocialistična stranka takoj poslužila ter postala druga najmočnejša stranka v državi. V krizo je stopil afriški kakav, japonska svila, avstralska volna, brazilska kava in argentinsko meso, velike količine katerih so uničevali, da bi dvignili ceno vsaj preostalemu blagu.

Leta 1931 je papež Pij XI. objavil okrožnico 'Quadragesimo anno' (ob štirideseti obletnici socialne okrožnice 'Rerum novarum'), kjer je spomnil, da imajo države veliko odgovornost tudi v ekonomiji in da imajo nalogo prevzeti mesto zasebnikov v primeru, da ti ne morejo zbrati dovolj denarja za nadaljnje vlaganje v podjetja.

Pri tem velja spomniti, da je ravno v tistih letih v ZSSR prišlo do podržavljenja kmetijstva in industrije ter do širjenja lažnih podatkov, da bi plansko ekonomijo prikazali kot zmagovalni sistem.

Leta 1932 so tako bile v ZDA nove predsedniške volitve, ki jih je dobil Franklin Delano Roosevelt, ki se je za zmago poslužil znamenitega slogana 'New deal' ('novo obdobje'). Nov zagon ameriške ekonomije se je zgodil na podlagi nasvetov znanega britanskega ekonomista John Maynard Keynes, ki je novemu predsedniku predlagal, naj prekine konvertibilnost ameriškega dolarja v zlato (dotlej so namreč stabilnost ameriške valute zagotavljale znamenite zlate palice iz Fort Knoxa). Nasvet za tiskanje denarja je resda pomenil tudi znatno povečanje inflacije, ampak je to tudi omogočilo kapital, ki ga je bilo mogoče vložiti v določene javne projekte, ki bi potem za sabo potegnili ekonomijo in ji omogočil nov zagon.

Najznamenitejši projekt je bil izgradnja petindvajsetih jezov na reki Tennessee, ki bi proizvajali nizkocenovno električno energijo, namenjeno tistim, ki bi se odločili postaviti svoje obrate v sedmih zveznih državah, ki jih prečka reka. Financiranih je bilo še mnogo drugih projektov, kot npr. tistih na reki Columbii, ki seveda niso vedno spoštovali narave, so pa vseeno nudili nova delovna mesta za brezposelne.

Leta 1936 so ZDA dosegle isto raven proizvdnje kot v predkriznem letu 1928, zato je bil predsednik ponovno izvoljen. Kot smo videli, je kriza obsegla ves svet in povzročila mnogo gorja tudi v Evropi, kjer so trideseta leta prejšnjega stoletja označili kot mračna.

- Alberto Torresani, La grande depressione del 1929, v: Il Timone, januar 2009.