Ko so leta 
1917 ZDA napovedale vojno Nemčiji, je Herbert Hoover, tedanji ameriški predsednik, organiziral tako učinkovit industrijski sistem, da se je že januarja naslednje leto ameriška vojska že lahko na Somi postavila po robu Nemcem. Prav ameriško orožje pa je bilo tisto, ki je novembra 1918 odločilo izid vojne.
1917 ZDA napovedale vojno Nemčiji, je Herbert Hoover, tedanji ameriški predsednik, organiziral tako učinkovit industrijski sistem, da se je že januarja naslednje leto ameriška vojska že lahko na Somi postavila po robu Nemcem. Prav ameriško orožje pa je bilo tisto, ki je novembra 1918 odločilo izid vojne.Po svetovni vojni je ameriški industrijski sistem, ki je medtem postal najmočnejši in najučinkovitejši na svetu, nadaljeval s polno paro. Med drugim so uvedli tudi tekoči trak, ki je proizvodnjo in prodajo bistveno pocenil. Po vojni so evropske države skušale biti samozadostne vsaj, kar se tiče kmetijskih produktov. V ZDA je bilo kmetijstvo popolnoma mehanizirano in so zato, vsaj kara zadeva pšenico in meso, bile ameriške cene konkurenčne, treba pa je bilo nabaviti kmetijske stroje. Tako se je začela na veliko širiti prodaja vseh dobrin na obroke. Banke so začele vnaprej dajati začetni znesek, potem pa so dobile povrnjene obroke z vštetimi mesečnimi obrestmi. Zaradi tega so zorali tudi zemljišča, ki za pridelek niso bila povsem primerna. Prišlo je do številnih erozij zemljišč in posledičnega propada številnih kmetov (farmers). Ti seveda niso bili sposobni poplačati svojih strojev, zato so propadle številne banke nacionalnega pomena, ki niso imele dovolj likvidnih sredstev, da bi se postavile po robu številnim propadom.
Scott Fitzgerald pripoveduje v svojih romanih, kako so upravljalci dvigal
spraševali poslovneže, katere so najbolj perspektivne delnice in so potem tekli v banke ter z napitninami kupovali te delnice. Banke pa so potem te obetavne delnice spet odkupile, ker so mislile, da jih bodo lahko bogato prodale, če bi slučajno potrebovale likvidna sredstva. Na znameniti oktobrski petek leta 1929 na Wall Streetu ni bilo več kupcev, ampak so bili le še prodajalci delnic. Ko se je v ponedeljek spet začelo s poslovanjem, se je zdelo, da bodo delnice spet pridobile na vrednosti, a je šlo le za iskrico, saj so si v naslednjih dneh z neverjetno hitrostjo sledili propadi podjetij. Delnice so postale le papir brez vrednosti.
spraševali poslovneže, katere so najbolj perspektivne delnice in so potem tekli v banke ter z napitninami kupovali te delnice. Banke pa so potem te obetavne delnice spet odkupile, ker so mislile, da jih bodo lahko bogato prodale, če bi slučajno potrebovale likvidna sredstva. Na znameniti oktobrski petek leta 1929 na Wall Streetu ni bilo več kupcev, ampak so bili le še prodajalci delnic. Ko se je v ponedeljek spet začelo s poslovanjem, se je zdelo, da bodo delnice spet pridobile na vrednosti, a je šlo le za iskrico, saj so si v naslednjih dneh z neverjetno hitrostjo sledili propadi podjetij. Delnice so postale le papir brez vrednosti.Po nekaj tednih je bilo že šest milijonov brezposelnih, ki pogosto niso imeli nobenih sredstev za preživetje. Vlaki niso vozili, ker ni bilo potnikov, bilo je ogromno praznih hiš, po številnih četrtih pa so morali odpreti kuhinje za reveže, kjer so nepregledne vrste ljudi čakale na svoj topli obrok hrane.
- Alberto Torresani, La grande depressione del 1929, v: Il Timone, januar 2009.
1 komentar:
Dober in kratek povzetek zanimivega dogajanja svetovne zgodovine. Vsaka kriza - tako kot vsak večji dogodek - ima svoja ozadja. Le preko slednjih lahko pravilno vrednotimo dogajanje. In morda, tudi sedanje razmere na trgih, lahko vrednotimo v luči preteklih desetletji.
Objavite komentar